Kar nisem mogel verjeti, ko sem ga prvič zaslišal, kako veselo ponavlja in oponaša posamezne besede. Včasih izpadejo povezano, drugič pa jih povsem po svoje odpoje.
Čopi piču, Čopi lump, kje si, Čopi priden… Najboljši pa se mi zdi, ko odlično odpoje zvoke malih treh zvončkov, ki jih ima obešene na svoji gugalnici.
Tako že slabo leto razveseljuje mojo mamo in zavzeto ponavlja besede. Zakaj je ravno ta mali papagajček tako nadarjen ne vem. Zmeraj pa se spomnim dogodka, da se ga je mama zelo branila. Sestra Silva ga je prinesla k mami z namenom, da bi ji na starost delal družbo čez dan. Mama pa je hitro ugotovila, da bo to njej preveč v breme in ne v veselje.
Kot da je zaslutil, da ni zaželen. Danes zabava vse. Mamo Maro pa še posebej. Postal je njen prijatelj.