Moj obroč

Da je svet iz vozička  zanimiv mi je pokazala moja vnučka. Tako se ima vozičku in tistemu, ki ga pelje ta naša “bučka” zahvaliti, da se vsaj petkrat na teden odpraviva  proti mestu.  Največkrat se sprehodiva  proti novo urejenim Prulam in ob reki Ljubljanici proti mestnem jedru. (beri naprej…)

Ko poslušam svojo vnukinjo sem se spomnil, kdo bi lahko “posodil glas” risanemu junaku racmanu. Na trenutke zmore iz sebe izvabiti ta gagajevska oglašanja in na ta način povedati in opozoriti na vse, kar se ji dogaja.

Vesela je, ko nas s svojim pripovedovanjem in ogovarjanjem poskuša zvabiti, da bi se  z njo pogovarjali in jo tudi razumeli. Vsak od nas si to njeno pripovedovanje razlaga po svoje. Ker me vsakokrat s svojim nagovarjanjem razveseli tokrat tudi vam obiskovalcem in bralcem namenjam del njene zgodbe.

Morda boste iz njenega pripovedovanja tudi vi kaj izvedeli?

Kraj tvojega spomina

Vedno sem v mislih s tabo, ko pogledam te simpatične “pupe”, ki si jih ustvarila v obdobju svojega ustvarjalnega navdiha.

Zanimivi spomini na trenutke, ko si iskala možnosti kako izraziti svoja čustva in iskala poti, ki naj bi ti pomagale zbrati moči za nove izzive. Sedaj pomagajo vsem nam. (beri naprej…)

Vsakokrat, po hranjenju naše male Tanje se razlega jok in z njim povezani močni krči. Kaj vse že ni poizkušala mamica, da bi ji pomagala pri teh težavah.

V vrsti raznih kapljic in pripravkov, ki naj bi jih dali pred dojenjem dobim občutek, da to ne pomaga kaj dosti. Tudi vpliv zaužite hrane mamice pred dojenjem velikokrat ni vzrok vseh nastalih težav.

Ob tem zvijanju lahko samo nemilo opazujem, kako krči v trenutku spremenijo razpoloženje naše “bučke” in kako v nemilosti z močnim jokom opozarja na bolečine.

Vsakokrat me močno gane in obenem razžalosti misel, da bi lahko to preprečil ali vsaj omilil pa ne morem.

(beri naprej…)

Petek trinajstega. Lep sončen dan. Nenino povabilo v Izolo na kavo sem z veseljem sprejel. Ko sva se skozi kolone tovornjakov prebila do Izole sem z veseljem zadihal zrak, ki me vedno napolni z močjo, ki jo ne morem opisati. Kadar se mi izpraznijo baterije vem, da mi to okolje najbolj pomaga, da se ponovno sestavim.

Javil sem se kamperju. Vesel, da pridem. Jaz pa tudi, da se zopet vidimo.

Zelo hitro in povsem spontano, naju je z Neno povabil na svojo barko.

(beri naprej…)

i

Kar nisem mogel verjeti, ko sem ga prvič zaslišal, kako veselo ponavlja in oponaša posamezne besede. Včasih izpadejo povezano, drugič pa jih povsem po svoje odpoje.

Čopi piču, Čopi lump, kje si, Čopi priden… Najboljši pa se mi zdi, ko odlično odpoje zvoke malih treh zvončkov, ki jih ima obešene na svoji gugalnici.

Tako že slabo leto razveseljuje mojo mamo in zavzeto ponavlja besede. Zakaj je ravno ta mali papagajček tako nadarjen ne vem. Zmeraj pa se spomnim dogodka, da se ga je mama zelo branila. Sestra Silva ga je prinesla k mami z namenom, da bi ji na starost delal družbo čez dan. Mama pa je hitro ugotovila, da bo to njej preveč v breme in ne v veselje.

Kot da je zaslutil, da ni zaželen. Danes zabava vse. Mamo Maro pa še posebej. Postal je njen prijatelj.

V trenutku so bili med obiskovalci. Priredili so pravi kurentov ples. Glasno zvonjenje se je razlegalo po vsem   nakupovalnem centru “dobrega soseda”.

Iz Kurenti

Marsikatero mladenko so prestrašili ko so jo nemočno zagrabili in potegnili v svoj krog. Prvič sem bil tako blizu njih.

Občudoval sem njihovo moč in energijo, ko so po starem običaju tako oznanili čas, da se bo zima morala posloviti od nas.

Pred leti je moj tast izdelal svoje jaslice. Prav ponosen je na njih. V času božičnih in novoletnih praznikov jih postavi v zadovoljstvo otrok in tudi odraslh.

(beri naprej…)

Naj bo radost vaša spremljevalka, ko boste z dobrimi željami pričakali nov začetek novega leta. Hvala vam, da ste v vseh trenutkuh bili z nami. Bili ste nam vse, ko smo to najbolj potrebovali. (beri naprej…)