Moj obroč

Klic iz pasjega zavetišča je razveselil domače. Našli so ga ponoči, ko je ves prestrašen taval okoli Name.

Vsem, ki ste pomagali vesela novica. Vili se je včeraj vrnil domov. (beri naprej…)

Kaj ji je tega treba bilo. Morda pa smo si vsi po svoje razlagali ugodje in pa skrb, ki jo je bila deležna od prvega dne, ko so jo kot poročno darilo prinesli v Petrino domovanje.

Veselili smo se njenih vragolij in pa predvsem živahnosti. Če je to živahnost. (beri naprej…)

Prav ti prvomajski so bili vrsto let zame delavni. Česa vse se nisem loteval v dneh, ki so bili drugače namenjeni praznovanju. Večina mojih prijateljev in znancev je v svoje koledarje beležila, da smo ravno v takšnih praznikih dosegali naše delovne zmage. (beri naprej…)

Pred leti. Ravno tako na večer pred praznikom dela.

Skupaj z Majo sva dopustovala pri naših sorodnikih na Dolenjskem. (beri naprej…)

Tudi spomini nam lahko veliko pomagajo pri iskanju motivacij, za svoje nadaljnje načrte. Vsakokrat ko pogledam ta nastali posnetek vidim v njem toliko sreče in pozitivnih energij. (beri naprej…)

Moj stari ata. Že kar nekaj dni mislim nanj. Bil je veseljak. Delal je v papirniški kotlovnici.

Poznal je vse veščine lovljenja krapov in sulcev. Zmeraj je bil v družbi veselih ljudi. Za vsakogar je našel kakšno presenečenje. (beri naprej…)

Saj izgledalo je tako. Pred trgovskim centrom v Mostah se pripelje policijski avto in iz njega poskačejo trije v civilne obleke odeti mladci. Ko sem jih zagledal kako urno so jo smuknili v notranjost trgovine sem pomislil: “Spet je po sredi kakšen narkoman, ki je hotel na hitro kaj zmakniti iz polic pa so ga zalotili.” (beri naprej…)

Z leti si človek pridobi posamezne dobrine in na starost ne potrebuje več kaj posebnega. Večinoma so to mali gospodinjski aparati. Pripomočki pač, ki starejšim olajšajo delo pri pripravi hrane. Seveda če so jo glede na starost še zmožni sami pripraviti. (beri naprej…)

Kadar jo razobesijo na naši stolpnici se zmeraj spomnim na govorice, ki se razširijo hitreje kot elektronska pošta. Nekaj jih je v hiši, ki bi želeli prenašati sveže novice dvomljivih in slabih virov.

Tako se je že zgodilo, da sem med vožnjo z dvigalom proti pritličju v sosednjem dvigalu med glasnim pogovorom slišal, da so omenili moj priimek. (beri naprej…)

Moja prva kravata. Dobil sem jo od vaškega krojača. Bil je prijazen in je v tistih časih mami in meni veliko pomagal.

Mama mi je povedala, da sta bila z mojim pravim očetom tudi v sorodu. V tistem obdobju so večinoma šivali za mestne ljudi. Da bi šivali za takšne vaške mulce pa je bila prava redkost. (beri naprej…)