Moj obroč

V petek so Majo prepeljali na oddelek in jo namestili v sobo za po operativno oskrbo. Težave se kar vrstijo. Nenehna slabost jo spremlja že ves čas po operaciji. Izčrpanost od posameznih zapletov je povzročila razne dvome v Majčinih sklepanjih, da ni napredka. Vsa zbegana in predvsem z veliko mero nezaupanja vase in pa v osebje okoli sebe prestrašeno išče ljudi, ki bi ji kar najhitreje lahko v takšnih stiskah pomagali. (beri naprej…)

Četrti dan je že od tega, ko smo ves dan, ki je bil za nas ena sama večnost dočakali novico, da je operacija končana in da so Majo skoraj po desetih urah pripeljali na intenzivni oddelek.

Skrbi, strah in velika želja, da bi šlo vse po sreči nas je “dotolkla”. Z Neno sva iskala vsak svoje delo, da bi se zamotila in da nama bi čas čim hitreje minil. Dan je bil za vse nas eden najdaljših v našem življenju. V mislih so se mi prepletali mešani občutki spominov za nazaj. (beri naprej…)

Že slišim jutranje voditelje radijskih postaj, kako bodo opozarjali vse tiste, ki kaj da jo na petek in še trinajstega po vrhu. Majo to ne moti. Pravi, da je zanjo trinajstica srečno število. Zanjo je najbolj pomebno, da je prišel ta dan. Počasi se tako končuje vsakodnevni pritisk.

Ne vem če razumete kako težko je čakanje na to operacijo. Točno ne veš, kaj vse je vzrok, da nisi uvrščen med nujne primere. Pa saj po mojem je nujni primer vsak, ki ga kakorkoli bolezen ogroža. (beri naprej…)

Vse skupaj postaja počasi del našega načina življenja. Sedaj smo že kar nekaj časa trije, ki hodimo na onkologijo. Maja z razlogom, jaz in Nena pa v pomoč in vzpodbudo. Včasih pa tudi zaradi kontrole, kaj počne osebje in zdravniki s svojimi pacienti. (beri naprej…)

Nekatere reči se nikakor ne premaknejo iz svojega mesta. Tako se nam je zdelo tudi pri postopku za obravnavo na invalidski komisiji. Čas je že bil, da je Majina zdravnica vso dokumentacijo predala Invalidski komisiji. Včeraj je bila klicana na obravnavo. Za svojo invalidnost (60%) bo dobila invalidnino. (beri naprej…)

Od ponedeljka ko sva z Majo odšla na rentgen za pljuča in danes na CT trebušne votline mi odzvanja v glavi.

-Razmišljaj pozitivno in kolikor zmoreš racionalno!

-Ne nalagaj si dodatnih dvomov in razlag! (beri naprej…)

Bolniki se dostikrat vprašamo, katere so vse naše možnosti in pravice, ki jih ob našem zdravljenju ko kaj “zataji” imamo. V roke mi je prišla pred kratkim. (beri naprej…)

Kako hitro je sreda. Dva tedna sta minila kot bi mignil. Maja je z dobrimi izvidi krvi opravila že šesto kemoterapijo. Še kar smo pod vtisom srečanja na Bordonovi domačiji. Vsak dan se spomnimo nanj in tako je smeh naš sopotnik. (beri naprej…)

ODPRTO PISMO ONKOLOŠKEMU INŠTITUTU

Generalnemu direktorju gospodu Aljoši Rojcu in

strokovnemu direktorju Janezu Žgajnarju

Ljubljana, 28. 3. 2008

Spoštovani!

Bolniki z rakom, zbrani na redni letni skupščini Društva onkoloških bolnikov Slovenije v Ljubljani dne 27. 3. 2008, na podlagi lastnih izkušenj ob postopkih zdravljenja protestirajo zoper sledeče:

- Prezgodnje odpuščanje bolnikov po operativnih posegih. (beri naprej…)

Sončno jutro. Po vseh teh zapletih in težav z zdravjem smo se oddahnili. Izvidi so bili dobri.

Tako smo jo mahnili zgodaj zjutraj najprvo na pregled k onkologinji, potem pa na oddelek- Soba 11. Sedaj že tretja po vrsti kemoterapij, ki jo je Majča dobro prestala. (beri naprej…)