Moj obroč

V teh dneh smo z mislimi pri vseh, ki so nam dobro storili in nam pomagali, da smo ohranili upanje in našli samega sebe pripravljeni na novo obdobje leta, ki je pred nami.

Tako vsem želim, da bi vam uspelo ohraniti svoj mir in upanje na dni, ki nam bodo srečno naklonjeni v spoštovanju in zaupanju med svojimi najdražjimi in vsemi, ki nas bodo spremljali skozi naše življenje.

Veselo praznujte in sreče v letu, ki je pred nami vam želim.

Čas v katerega sem vpet kot vzmet, ki poganja uro me spominja na dni, ko sva pohajala po poteh v iskanju rešitev, da bi zmogla in ohranila trdno odločenost, da zmoreva.  Tudi sam sedaj veliko razmišljam, kaj vse sva si zastavila, da bi v trenutkih, ko nama je bilo vsakemu posebej težko zaživela in z bolj vesele plati obujala dogodke, ki bi naju ponovno postavili na noge. (beri naprej…)

Pred približno dvema letoma sem napisal svoje razmišljanje glede izgredov navijaških skupin. Zavedal sem se, da sam s svojim razmišljanjem ne bom mogel vzpodbuditi odgovornih, da bi početje posameznih navijaških skupin preprečili. Mislim pa, da je danes pravi trenutek.

Pridružimo se v akciji in recimo NE vandalizmu in drugim oblikam nasilja nekaterih slovenskih kvazi navijačev.

Ne zmoremo odkrite besede. Besede v našo tolažbo nam ne zagotavljajo, da bi nam bilo bolje. Vedno je z nami prepričanje, da nas spremlja nesreča in z njo vso razočaranje, ki nas lahko pripelje do neslutenih občutkov in tesnobe, ki nam jemlje voljo in smisel za življenje (beri naprej…)

Pred leti sem v podobnih dneh vihtel lopato. Ni bilo organiziranega čiščenja parkirnih površin. Z leti pa se je vse spremenilo. Opazujem mlade, ki svoje jeklene konjičke zvečer parkirajo na vseh mogočih lokacijah in zjutraj na hitro pometejo sneg iz svojega avtomobila ter odpeljejo. Zvečer se zgodba ponovi.

Nobeden od teh se ne sprašuje kdo jim je čez dan očistil mesto, ki so ga zjutraj zapustili zametanega. Komunala. Ja ja. Malo jutri. Čez dan je moral to “kidanje” opraviti namesto njih neznanec, ki je zvečer zaripel v obraz bentil nad vsem kar je povezano s neočiščenimi prostori in nesramnimi posamezniki. (beri naprej…)

Ves december je v pričakovanju. Tudi letos so se prižgale praznične luči po delih našega mesta.

Skupaj z mojimi smo odšli na kratek sprehod, da smo za trenutek občutiti ta prvi  prednovoletni utrip, ki ga ponuja okrašeno mestno jedro. (beri naprej…)

Vsako leto petega decembra naši čivavici Loti naredim malo tortico. Spomnim se, kako jo je bila vesela že prvo leto, ko sem jo prvič pripravil posebej zanjo. Loti je bila Majina psička. Zanjo je skrbela kot da je to njen otrok. Vsem nam je še sedaj v posebno veselje. (beri naprej…)

Opazujem ljudi, ki s svojimi močmi iščejo možnosti, ki jim jih ponuja zemlja. Želijo ji ponuditi čem več, da bi na pomlad bolje obrodili posevki. Sedaj je čas gnojenja. Morda za nas mestne ljudi malce neprijetno opravilo. Pa vendar. Brez plodnih tal je slaba žetev.

Hladen veter se nam je počasi že zagrizel v kosti. Skozi zrak pa nas vonj po gnoju navdaja z različnimi občutki.

Če smo s kolesom na cesti smo lahko kar hitro v težavah.  V posameznih trenutkih smo odvisni predvsem od osvečenosti in pozornosti voznikov avtomobilov.

Žal nobenemu izmed kolesarjev na hrbtu ne piše, koliko km in izkušenj ima. Med vsem tem prometom sem opazil, da imajo vozniki avtomobilov preveč svojih skrbi. Tako s svojo temperamentno vožnjo, želijo da so opaženi. Za to pa kolesarjev ne opazijo.

Ne vprašajte česa so sposobni “odpeti kolesarju”, ki je imel prednost. (beri naprej…)