Moj obroč

V petek so Majo prepeljali na oddelek in jo namestili v sobo za po operativno oskrbo. Težave se kar vrstijo. Nenehna slabost jo spremlja že ves čas po operaciji. Izčrpanost od posameznih zapletov je povzročila razne dvome v Majčinih sklepanjih, da ni napredka. Vsa zbegana in predvsem z veliko mero nezaupanja vase in pa v osebje okoli sebe prestrašeno išče ljudi, ki bi ji kar najhitreje lahko v takšnih stiskah pomagali. (beri naprej…)

Četrti dan je že od tega, ko smo ves dan, ki je bil za nas ena sama večnost dočakali novico, da je operacija končana in da so Majo skoraj po desetih urah pripeljali na intenzivni oddelek.

Skrbi, strah in velika želja, da bi šlo vse po sreči nas je “dotolkla”. Z Neno sva iskala vsak svoje delo, da bi se zamotila in da nama bi čas čim hitreje minil. Dan je bil za vse nas eden najdaljših v našem življenju. V mislih so se mi prepletali mešani občutki spominov za nazaj. (beri naprej…)

Že slišim jutranje voditelje radijskih postaj, kako bodo opozarjali vse tiste, ki kaj da jo na petek in še trinajstega po vrhu. Majo to ne moti. Pravi, da je zanjo trinajstica srečno število. Zanjo je najbolj pomebno, da je prišel ta dan. Počasi se tako končuje vsakodnevni pritisk.

Ne vem če razumete kako težko je čakanje na to operacijo. Točno ne veš, kaj vse je vzrok, da nisi uvrščen med nujne primere. Pa saj po mojem je nujni primer vsak, ki ga kakorkoli bolezen ogroža. (beri naprej…)

Vse skupaj postaja počasi del našega načina življenja. Sedaj smo že kar nekaj časa trije, ki hodimo na onkologijo. Maja z razlogom, jaz in Nena pa v pomoč in vzpodbudo. Včasih pa tudi zaradi kontrole, kaj počne osebje in zdravniki s svojimi pacienti. (beri naprej…)

Nekatere reči se nikakor ne premaknejo iz svojega mesta. Tako se nam je zdelo tudi pri postopku za obravnavo na invalidski komisiji. Čas je že bil, da je Majina zdravnica vso dokumentacijo predala Invalidski komisiji. Včeraj je bila klicana na obravnavo. Za svojo invalidnost (60%) bo dobila invalidnino. (beri naprej…)

Od ponedeljka ko sva z Majo odšla na rentgen za pljuča in danes na CT trebušne votline mi odzvanja v glavi.

-Razmišljaj pozitivno in kolikor zmoreš racionalno!

-Ne nalagaj si dodatnih dvomov in razlag! (beri naprej…)

Kako hitro je sreda. Dva tedna sta minila kot bi mignil. Maja je z dobrimi izvidi krvi opravila že šesto kemoterapijo. Še kar smo pod vtisom srečanja na Bordonovi domačiji. Vsak dan se spomnimo nanj in tako je smeh naš sopotnik. (beri naprej…)

Tudi mene je malo zmedlo. Pa sem hitro iz zapisov ugotovil, da smo danes bili že petič na Onkološkem, kjer je Maja prestala svojo peto kemoterapijo.

Jutro je bilo sončno in sveže. Posamezne zaplate snega in sončno obsijani zasneženi hribi okoli nas so vplivali, da smo tudi z malo humorja pridrveli na oddelek. (beri naprej…)

Bilo je skoraj tako kot zadnjič. V dobrih dveh urah sva opravila. V ponedeljek je z Andrejem obiskala svojo onkologinjo, ker jo je želela videti. (beri naprej…)

Kako ste kaj? Jaz sem že precej bolje, ko bom pa super bom mogla pa domov :). Imamo se super, uživamo in se potepamo po mestu. (beri naprej…)