Moj obroč

Sonce je še zadnjič obsijalo nebo in se tako poslovilo od zadnjega dne v mesecu juniju.

Tali in Loti že kar močno pogrešata Majo. Včasih jih Nena zamoti s priboljški, za katere bi naredili vse, kar sta se v teh letih naučili. Da si zaslužita priboljšek je potrebno ubogati na ukaze: sedi, prostor, daj tačko, na bok, počepni, prosi, glas.

Ker so priboljški tako dobri se jima nasmejeva v njihovi iznajdljivosti. Vse ukaze bi izpolnile zelo na hitro in to tako povezane ene za drugim.

Potem pa željno čakata svoj piškotek.

Kaj ji je tega treba bilo. Morda pa smo si vsi po svoje razlagali ugodje in pa skrb, ki jo je bila deležna od prvega dne, ko so jo kot poročno darilo prinesli v Petrino domovanje.

Veselili smo se njenih vragolij in pa predvsem živahnosti. Če je to živahnost. (beri naprej…)

Veliko spregledamo ali pa tudi ne opazimo, če se nam najde kaj na poti. Marsikaj ljudje pustimo na tleh. In tam ponavadi to tudi ostane. (beri naprej…)

Načrtovali smo jo že prejšnji teden. Pa je Nena ugotovila, da je park odprt samo v soboto in nedeljo. Odpravili smo se z razlogom, da ponudimo sebi nekaj energije, ki nam jo ponuja prijazno povabilo na njihovi internetni strani. (beri naprej…)

V enem izmed nakupovalnih središč, sem opazil v njihovem vrtnem kotičku odlično izdelan terarij. (beri naprej…)

(beri naprej…)

Pred desetletji so bile v počastitev dneva praznika dela organizirane parade. Tam smo mladi pokazali kaj vse smo sposobni ustvariti.