Moj obroč

Kategorije

Strani

Ta trenutek na mojem obroču

web counter

 

Oktober 2010
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Arhiv

Za vedno

29.10.2010

Čas v katerega sem vpet kot vzmet, ki poganja uro me spominja na dni, ko sva pohajala po poteh v iskanju rešitev, da bi zmogla in ohranila trdno odločenost, da zmoreva.  Tudi sam sedaj veliko razmišljam, kaj vse sva si zastavila, da bi v trenutkih, ko nama je bilo vsakemu posebej težko zaživela in z bolj vesele plati obujala dogodke, ki bi naju ponovno postavili na noge.

Sedaj vem, da ti je bilo težko. Zaslutil sem sam ta strah, ki se naseli v človeka. Še posebej, ko je omajano prepričanje, da je na koncu tunela svetloba. Izhod iz tega je dostikrat negotov.

Najina razmišljanja niso vedno bila usmerjena v žalost. Vedno sva našla trenutke tudi za najino dušo. Velikokrat se spomnim dni, ko nama je prihajalo na misel, da bi poiskala kje vse je predviden kosovni odvoz in bi odvrgla del svojih težav, da jih z vso svojo težo odpeljejo na deponijo. Daleč stran od naju. Za vedno.

Opazil sem da je  v tvojih punčkah začutiti, da so vesele pa tudi prikrito zaskrbljene. Vse kar nam je ostalo je dragocen spomin, ki nas pomirja.

Tanja. Naša mala bučka velikokrat pogleda eno od njih in pokaže v nebo ko zagleda tvojo sliko. Njena sestrica ji je na povsem svoj način pokazala, kam je odšla njena teta Maja.  Za nas vse si še vedno tako blizu.

Vse poletje so me spremljali raznobarvni metuljčki, ko sem na kolesu premagoval zastavljene poti. Povezal sem jih s tabo in v njih videl del tvoje skrbi, da naj pazijo name.

V mislih smo s tabo na vsakem koraku. Za vedno.

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev »

  1. andrej pravi

    VEDNO IN ZA VEDNO!!!!

    29.10.2010 ob 08:09 | #

  2. alenka pravi

    Ob trenutkih, kakršen je danes, je vedno zelo težko napisati besede, ki bi opogumile, dale nov veter v lase ali vsaj omilile bolečino in praznino, ki je za vedno ostala v Vajinih srcih.Takih besed preprosto ni! Iz srca Vama želiva, da bolečina in praznina na trenutke postane znosnejša, ko se s pogledi zazreta v nebo in med tisočerimi zvezdami iščeta svojo Majo.Ko Vama veter zašepeta njeno ime in ko Vajine poti prekrižajo živopisani metulji, ki Vama šepetajo skrivnostne zgodbe. Za konec pa misel in želja, da ogreje dušo in pomiri srce: “Naj angeli jo čuvajo, naj nad njo bedijo in naj kot naš spomin, nikoli ne zaspijo.”

    Žarko in Alenka

    29.10.2010 ob 09:52 | #

  3. noah noah pravi

    Naj te metuljčki spremljajo vedno in povsod :smile:

    1.11.2010 ob 19:16 | #

  4. nevenka nevenka pravi

    Danes je mirno jutro in puščam stopinje po blogih. Zadnje čase sem gradila svojo lupino in me ni bilo nikamor prav blizu. Samo mimogrede. Prebrala sem in se spomnila naših skupnih želja in upanj. Upam, da so Majo dosegle, tako ali drugače. Tudi v mojem življenju je tako, da verjamem v metulje. Naj letijo tudi pozimi.

    14.11.2010 ob 07:34 | #

  5. silva pravi

    So teme, ki so žalostne, katere najraje preskočimo-kajne!

    Bolezen, smrt v družini – človek najraje pozabi, če bi se le dalo, se pravi preskoči – kot slabe novice v časopisu, TV dnevniku- obrneš list, gumb, pa je bolje-vsaj misliš tako. Ampak, lahko bežiš, vedno pa te doleti konec, pomeni, da se ustaviš in pogledaš resnici v oči: in moraš jo sprejeti in urejati zadeve, kakor ti tisti moment najbolj služijo.

    Tega se dobro zavedam, pa najsi bo zaradi brezposelnosti, pomanjkanja denarja, bolezni in smrti v družini, prijateljih in okolici. Nisem imuna na te zadeve, pa priznam, da tudi jaz, kadar nisem…. obrnem list ali gumb na vedrejše teme in program. Vem, vsak od nas je lahko tudi “kalimero” ali pa “metulj”, žalosten ali vesel Vse to je v meni, zato se spominjam vseh, ki jih ni in najraje tistih, ki jih še imam in trudim se biti boljša, vsak dan boljša do njih- res pa je, da mi prav briljantno ne uspeva, mi velikokrat zmanjkuje časa- včasih tudi volje- pa zlomka sploh še nisem “penzionistka”

    Upam pa, da bom vedno imela toliko volje in poguma, kot jo je imela Majči in kot jo ima Dušan in Marjan-po svoje je ta moj patronček prav poseben in seveda moj Peter- kako zmeraj rečemo, slabo vidim rabim očala- pa vidimo, veste, proti njegovim očem super vidimo..

    PA SREČNO VSEM NAM IN OSTALIM!

    SILVA

    26.11.2010 ob 08:13 | #

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL