Moj obroč

Kategorije

Strani

Ta trenutek na mojem obroču

web counter

 

September 2009
P T S Č P S N
« Avg   Okt »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  

Arhiv

Edino kar ji lahko storim je, da jo tolažim.

3.09.2009

Vsakokrat, po hranjenju naše male Tanje se razlega jok in z njim povezani močni krči. Kaj vse že ni poizkušala mamica, da bi ji pomagala pri teh težavah.

V vrsti raznih kapljic in pripravkov, ki naj bi jih dali pred dojenjem dobim občutek, da to ne pomaga kaj dosti. Tudi vpliv zaužite hrane mamice pred dojenjem velikokrat ni vzrok vseh nastalih težav.

Ob tem zvijanju lahko samo nemilo opazujem, kako krči v trenutku spremenijo razpoloženje naše “bučke” in kako v nemilosti z močnim jokom opozarja na bolečine.

Vsakokrat me močno gane in obenem razžalosti misel, da bi lahko to preprečil ali vsaj omilil pa ne morem.

Kadar pa teh težav ni pa uživam, ko opazujem kako s svojimi pogledi in vedno vesela poskuša na svoj način pričeti pogovor z vsakim, ki si ga za trenutek vzame za svoj predmet opazovanja. YouTube slika preogleda Najbolj jo zanimajo žive barve in pa obrazi s katerimi se srečuje vsak dan. Vsakega po svoje zna razveseliti in tudi pokaže, da ji je prav lepo v naši družbi.

  • Share/Bookmark
 

37 komentarjev »

  1. Čivka pravi

    Mi smo bili najbolj uspešni z zvokom sesalca, mi je takrat naš blogar Solinar rešil življenje, resno. Ampak če pogledaš njegov post, http://solinar.blog.siol.net/2007/11/01/sesalnik-za-prah/ boš hitro ugotovil, da ne samo meni…. Sicer pa kolike minejo, tudi pri vaas bodo izzvinele :)

    3.09.2009 ob 08:18 | #

  2. nevenka nevenka pravi

    Mene so menda cajtali s kamiličnim čajem z dodatkom janeža. Sploh ne vem, če so takrat sesalci že bili? Saj vem, otroček se nam smili in človek bi vse poskusil. Tale terapija s sesalcem je hudo čudna, a probati ni greh.

    3.09.2009 ob 08:33 | #

  3. Janja B. pravi

    Kakšnega pametnega nasveta vam ne morem dati, ker sama nimam otrok, vas pa razumem, da vam je hudo, ko vidite jokajočo punčko in tudi nemočno mamico. Upam, da bodo krči kmalu minili. Drugače pa je tale vaša punčka tako luštna, da verjamem, da ste vsi zelo ponosni nanjo. Lep pozdrav vam in vsej družini, še posebno pa mamici.

    3.09.2009 ob 09:35 | #

  4. Gozdar pravi

    Ko si ravno omenil kapljice – AD3 kapljice (za tvorjenje kalcija v kosteh) menda povzročajo močne krče, zdravniki pa običajno svetujejo, da je namesto teh kapljic bolje otroka imeti malo več na dnevni svetlobi (soncu). Preizkušeno pri mojih dveh otrokih. Pa veliko zdravja in sreče vam želim.

    3.09.2009 ob 10:45 | #

  5. kamper kamper pravi

    Vem,da si superdedi,ampak čisto vsako težavico pa tudi ti ne moreš rešiti :lol: boš videl,kmalu se bo samo smejčkala :lol:

    3.09.2009 ob 12:28 | #

  6. mikimiska pravi

    Zelo simpatična punčka :) in želim ji, da jo krči obiščejo čim manj oz. da čim prej minejo.

    3.09.2009 ob 15:05 | #

  7. janko pravi

    Edina star, ki je pri našem malčku pomagala, so bile neke kapljice, ki jih mešajo v Gorenjskih lekarnah (lastni proizvod). Kapljice smo nazadnje pošiljali vsem znancem po drugih krajih slovenije. Res so za poizkusit.

    3.09.2009 ob 15:20 | #

  8. igo pravi

    A po dveh milijonih let evolucije je zdaj treba dodajati kapljice za nalaganje kalcija v kosteh? Le kam smo prišli … Hitro še zadnji sonček lovit.

    Se bo treba malo vrniti v stare čase. Otročko v “culo” (sodobni izvedbi cule se menda reče “kengurujček”) in naj jo mamica prenaša ves dan naokrog. Tovrstni tresljaji so dobri za prebavo in za kosti. LP, Igor

    3.09.2009 ob 15:32 | #

  9. babica pravi

    Vnukinji so se tudi pričeli trebušni krči, ko je začela dobivati kapljice D3. Poleg čajev: kamilica, janež, kumina, komarček, majaron (zelo malo, ker lahko zapira), da smo sami mešali ali pa že pripravljeni (krtek ali kupljen v Mülerju, Sanolaborju) in različnih kapljic proti krčem iz lekarn smo poskusili tudi z masažo trebuščka, stopal. Dobili pa smo tudi nasvet, da naj gremo na Bownovo terapijo. Že po prvem obisku so bili manj močni in manj pogosti krči. Do sedaj smo bili tri-krat, redko se še pojavijo. Lp

    3.09.2009 ob 16:09 | #

  10. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi

    kuminove kapljice ptujskih lekarn. :razz:

    3.09.2009 ob 16:27 | #

  11. arabella pravi

    Vse kapljice so… :cry: … ne ravno učinkovite (je še najlepši izraz). Pa če nekomu pomaga, ni rečeno, da tudi drugemu. So mi svetovali vse živo in vse sem poskusila. Mojima dvema ni pomagalo nič, ne kapljice, ne čajčki, ne “kravice past”, hvala bogu, da tudi to mine. Tudi meni so se včasih orosile oči, ko sem videla svojega malčka/malčico kako se zvija v bolečinah, pa nisem mogla pomagat.

    3.09.2009 ob 16:34 | #

  12. bin pravi

    Oj, dedi drmagnum. :smile: Kaj vse bi naredili “superdedki” da bi le naše bučke ne trpele. :wink: Naj ti zaupam, tudi naša Manca je imela težave. Nič, res nič ni pomagalo, kadar so jo mučili krči – kolike. No, potolažili s(m)o jo z ujčkanjem (s trebuščkom navzdol na podlakti) v bližini prižgane kuhinjske nape. Tisti šum in položaj je sprejela kot uspavalo. Kdo bi vedel zakaj? Kot so težave nenadoma prišle, tako so (vsaj zadnje tedne) tudi izginile. Brez razloga, brez napovedi. :smile: Verjamem, da bo tudi Tanja kmalu z veseljem prebavila svoje obroke. :smile: :smile:

    3.09.2009 ob 16:54 | #

  13. milena pravi

    Na koroškem imamo znane vetrovne kapljice,ki so bolj učinkovite od ostalih, jih delajo v lekarni po stari recepturi. Mogoče bi ji pomagale.Moji vnukinji je kar odleglo po njih.

    3.09.2009 ob 17:07 | #

  14. milena pravi

    Moram pa priznati ,da smo opustili AD3 kapljice,ker je imela po njih kar hude kolike, imeli pa smo jo dosti na svežem zraku, in je sedaj pri dveh letih čisto zdrava in vesela deklica.Se mi zdi,da so te kapljice včasih pravo mučenje otrok ,čeprav so tako opevane od strani zdravnikov.Ampak to je odločitev vsakega starša posebej.

    3.09.2009 ob 17:21 | #

  15. Lucija pravi

    Čestitam vama, dedi in babica, uživača :smile: tako na uho mi povejta – za koliko let sta se pomladila?

    3.09.2009 ob 17:22 | #

  16. babica pravi

    Lucija hvala. Na vprašenja kako se počutiš, ko si babica, odgovarjam: to moraš doživeti. Pravijo, da po petdesetem še nisem izgledala bolje. Ni mi žal ne časa (podnevi ali ponoči), ne denarja. Z veseljem perem in likam oblekice, pleničke,.. in pomagam kar lahko. Ko gledaš ali držiš to malo štručko, princesko, zlato lučko, pozabiš na probleme. Z nasmehom ti povrne in solze sreče so nepopisne. Vsak nov dan komaj čakam. Nepopisno vesela, srečna, zadovljna,.. babica. LP

    3.09.2009 ob 18:01 | #

  17. drmagnum drmagnum pravi

    Čivka:V tistem obdobju sem tudi sam bral članek Solinarja. Pa se mi zdi, da je bil sesalec omenjen v primeru, da je problem, da bi otrok zaspal. Pri naši Tanji so pa problem krči. Upam, da res tako kot pravite. Tudi ti minejo.

    nevenka:za kamilice in janež smo tudi že mi slišali. Pa se mi zdi, da takrat, ko krči nastopijo kaj dosti ne odležejo.

    Janja B.:hvala za dobre želje tudi v mamičinem imenu. Priznati moram, da nas je to malo bitjece osrečilo in to še kar traja in traja. Lep pozdrav in vse dobro.

    Gozdar:tudi mi smo zasledili, da niso najbolj primerne. Želeli pa smo, da najdemo eno od kombinacij, ki bi lajšale bolečine. Zaenkrat pravih za našo Tanjo še nismo našli. Upamo, da bodo krči manj pogosti in da bodo tako kot so se začeli tudi odnehali. Lep pozdrav tudi vam z dobrimi željami.

    kamper: imaš prav. Vse se pa ne da odpraviti ali pozdraviti. Vse moje sposobnosti pa pridejo še na vrsto.

    mikimiska:tudi mi ji želimo čim manj težav. Lep pozdrav in vse dobro tudi vama z lumpom.

    janko: in kako se “kličejo te kapljice”. Z Gorenjci smo v dobrih odnosih in bi mi lahko zaupal, kje jih dobimo.

    igo:na zraku smo vsak dan. :razz: Na sončku tudi. :lol: Samo ti krči pa zaenkrat ne popustijo.:mrgreen:

    babica:mislim, da bo pomagalo vsakega po malem. In ravno ko bomo ugotovili, kaj bi bilo dobro zanjo, bo te težave sama premagala. Na koncu bo vse dobro. Vsaj želimo vsi tako.

    pet-in-g-seks:hvala za nasvet in lep pozdrav. :cool:

    arabella: tudi mi smo počasi ob vseh teh skrbeh zanjo prišli do podobnega zaključka. Upamo samo, da bodo te težave iz dneva v dan manjše. :roll:

    bin:podobno tolaženje ima od nas tudi Tanja. Držimo pa pesti, da bo to počasi minilo. Vem pa, da me razumeš. kako težko mi je, ko bi pomagal, pa ta moja pomoč v tem primeru nič ne zaleže.

    milena:bomo poizkusili tudi s temi. Je pa res, da morda s temi kapljicami lahko naredimo otroku več težav, kot bi jih imel brez njih. Upamo na vse dobro in lep pozdrav na vaš konec. :roll:

    Lucija:Hvala! podobno kot babica, ki ti je odgovorila. Vsak dan sva z babi mlajša po duši in srcu.

    4.09.2009 ob 08:32 | #

  18. Čivka pravi

    Drmagnum, saj ravno zaradi krčkov ne morejo zaspati. Zvok sesalca ali v Binovem primeru napa pa jih pomiri, ker je ta zvok zelo podoben tistemu, ki ga dojenček posluša že v trebuščku. Šum krvi, ki se požene po žilah je enak šumu močnega sesalca za prah in v tem je “finta” :)

    4.09.2009 ob 09:12 | #

  19. vvooodnarka pravi

    Nič kaj prijetno ni :sad: mojim škratom sem dajala tako preventivno, za boljše počutje požirke čaja z janeža, kumine in kamilic in sem sama namešala (nisem bejbi čaja kupovala, kamilice sem imela doma, ostale sestavine sem kupila). Pa gledala sem, da sem bila dosledna pri kupčkih, med samim dojenjem sem prekinila, da so napravili kupček in po hranjenju. Fantki so malo bolj tudi k bruhanju podvrženi in sem s tem precej ublažila, sem si vzela čas zanje in nisem dovolila, da bi me okupirali s čim drugim. Že takoj sem videla spremembo, da po hranjenju ni iz njega kar bruhnilo, meni se je takrat pri srcu kar nekaj odtrgalo.

    Tanji želim čimprej neboleč trebušček, vsem okoli nje pa še naprej vesela in sreče :) :) :) Joži!

    4.09.2009 ob 09:18 | #

  20. Čivka pravi

    Mogoče bo to še komu zanimivo branje zato sem prilepila kar cel članek … Dr. Harvey Karp: »Človeški mladič se rodi nezrel«

    Dr. Harvey Karp je ameriški pediater, ki že več kot petindvajset let sistematično preučuje jokanje dojenčkov in kolike. Je profesor pediatrije in docent na kalifornijski medicinski fakulteti UCLA, v njegovo zasebno pediatrično ambulanto pa svoje otroke vodijo številni hollywoodski zvezdniki, denimo Michelle Pfeiffer, Pierce Brosnan in Madonna. Na podlagi dolgoletnih znanstvenih raziskav je razvil teorijo, da so kolike pri dojenčkih posledica »manjkajočega trimesečja«.

    Nam lahko poveste kaj več o svoji teoriji manjkajočega trimestra? Kaj je to »četrti trimester«? Dojenček se v vašem telesu razvija tri trimestre – devet mesecev. V tem času otrok doživi fantastičen in nadvse kompleksen razvoj. Toda ko se dojenček rodi, potrebuje še najmanj tri mesece, da se »zbudi« in postane aktiven partner v vaši zvezi. Ta čas med rojstvom in tremi meseci imenujem otrokov četrti trimester. Dejstvo je, da se človeški mladič v primerjavi z drugimi sesalci rodi precej bolj nezrel in nesposoben za samostojno življenje. Če bi človek rasel v maternici še naslednje tri mesece, se zaradi omejitev porodnih poti in večje glave ne bi mogel več roditi. Torej so vsi človeški mladiči dejansko tri mesece nedonošeni. Torej menite, da človeški mladič po devetih mesecih v maternici še ni pripravljen na rojstvo? O, prepričan sem, da ste mame pripravljene. Si predstavljate, da bi bile noseče še tri mesece dalj? Zagotovo ne. Novorojenček se zna smejati, zna sesati palček, toda ob rojstvu je še vedno zarodek in potrebuje najmanj tri naslednje mesece. V tem času potrebuje varno zavetje maternice – vaše naročje, sesanje pri prsih, nošenje, zibanje in zvoke, podobne tistim, ki jih je poslušal, ko je bil še pri vas v trebuhu. Skozi stoletja razvoja človeka je vidno, da so ženske rojevale vedno bolj nezrele otroke. Zakaj? Z razvojem ljudi so se večali njihovi možgani. Zato morajo ženske roditi otroke prekmalu, da jih sploh še lahko porodijo! Skozi stoletja in tisočletja je tako človeški zarodek prišel na stopnjo, ko ima ob rojstvu možgane velikosti jabolka, v katerih so shranjeni osnovni refleksi, ki omogočajo preživetje takoj po rojstvu (sesanje, izločanje, vzdrževanje bitja srca itd.) Ima zelo ozko glavico, katere kosti niso popolnoma zarasle, da se lahko prilagodi porodnemu kanalu. Možgani pa so zaščiteni z ovojnicami. Med porodom glavica tudi rotira, kar omogoča lažji porod – ste opazili, da zamašek laže spravite iz steklenice, če ga malce obrnete in potegnete ven? Dandanes torej ženske rodijo svoje otroke približno tri mesece prej, preden so dejansko zreli za življenje zunaj maternice (in kljub vsemu je poroditi otroka tudi dandanes še vedno močno težko). Naše prednice so zato svoje otroke še nekaj mesecev ves čas nosile ob sebi, privezane ob svoje telo. Mnoge ženske v različnih kulturah sveta pa to še vedno počnejo. Dojenčki se tako lahko dojijo neomejeno, povprečno na dvajset minut. Matere so z otroki popolnoma uglašene.

    Zakaj se pojavijo kolike? Dejstvo je, da se jokanje zaradi kolik začne okoli drugega tedna starosti, najhujše je pri šestem tednu in se konča pri treh do štirih mesecih otrokove starosti. Prva dva tedna v življenju so novorojenčki zelo redko v budni, čuječi fazi. Po dveh tednih je dojenček že lahko čuječ krajši čas. Večina otrok se kar lepo sprijazni s tem stanjem, občutljivejši dojenčki pa imajo težave. Pričnejo jokati. Pri šestih tednih so dojenčki že lahko zelo čuječi in preveč stimulirani. Pomirjajo jih le imitacije maternice. Okoli tretjega meseca kolike izginejo. Otroci so razvili določene sposobnosti, znajo se smejati, gruliti, sesati, dobro obvladajo dojenje, komunicirajo s svetom okoli sebe. Zdaj so pripravljeni na »rojstvo«.

    Kolike so najhujše proti večeru. Zakaj? Kako se počutite vi ob koncu napornega dneva? Ste utrujeni? Z dojenčki je prav tako. Dnevno dogajanje je za majhne dojenčke kot velikanski tobogan v zabaviščnem parku, divja vožnja in aktivnost, adrenalin. Zvečer pa je utrujenost le še kaplja čez rob. Zato dojenčke v prvih treh mesecih najbolj od vsega pomirjajo metode, ki vrnejo dojenčka v znano okolje maternice: jokanje zaradi kolik se zmanjša, če dojenčka gugamo, zibamo, nosimo v naročju, mu »šuškamo« (ššš) in mu nežno masiramo predel trebuščka. Večina trikov za pomirjanje dojenčka posnema okolje v maternici, enako velja za zvoke.

    Zakaj torej dojenčki potrebujejo četrto trimesečje? Ko otroka porodite, so njegovi čuti bombardirani z novim svetom, z novimi doživetji. Zunaj je mavrica svetlobe, barv, zvokov, tu so občutki mraza, neugodja ob kakanju … Večina otrok si ob tem verjetno misli: »Pa saj to sploh ne more biti res!« Veliko dojenčkov opravi s temi spremembami nekako mimogrede. A ne vsi. Nekateri potrebujejo zibanje, guganje, tresljaje, sesanje, toploto in tesnost okoli ročic in telesa, »šuškajoče« zvoke (zanimivo, pri vseh narodih se najdejo besede za pomiritev otrok, ki vsebujejo glas »šššš«). Vsi ti občutki posnemajo okolje maternice, zato so vse kulture na svetu v tisočih letih izumljale metode za pomirjanje dojenčkov, ki so mu podobne. Četrti trimester pomiri dojenčke, to potrebujejo. A ne zato, ker bi bili razvajeni ali ker bi jih že kar takoj ovijali v vato in zaščitniško varovali pred zunanjim svetom. Pač pa zato, ker pri nekaterih otrocih zunanji svet izzove močan odgovor, saj nanj preprosto še niso pripravljeni. In to povedo – z jokom.

    Zakaj so kolike med starši in tudi zdravniki tako zelo različno obravnavane? Beseda »colic« izhaja iz grščine, iz besede »kolikos«, in pomeni »debelo črevo«. V antični Grčiji so starši verjeli, da otroci jokajo zaradi bolečin v črevesju. Dojenčki pogosto jokajo po hranjenju. Godrnjajo, se napenjajo, postanejo rdeči v obraz in jokajo. Vsekakor je videti, kot da jih mučijo hude bolečine. V letih preučevanja kolik sem ugotovil, da večina dojenčkov ne joka zaradi bolečin v trebuščku. Jok in težave namreč prenehajo, kadar dojenčka vozimo v avtu ali kadar v njegovi bližini ropota sesalnik za prah. Če bi dojenčka res bolelo, ob tem ne bi prenehal jokati. Nekatere kulture kolik sploh ne poznajo. Pa njihovi otroci prav tako kakajo in imajo vetrove. Kolike tudi izginejo pri treh mesecih otrokove starosti, čeprav otroci še vedno kakajo in imajo črevesne vetrove. Znanstveniki, ki so z rentgenskimi slikanji primerjali črevesja otrok s kolikami in brez njih, so ugotovili, da med njimi ni nobenih razlik. Prav tako so opazovali tudi otroke, ki so dobili kapljice proti kolikam, in otroke, ki so dobili nekaj kapljic vode, in ugotovili, da med njimi ni razlik.

    Nekateri menijo, da imajo otroci kolike zaradi zraka, ki ga pogoltnejo med hranjenjem. Rentgensko slikanje je pokazalo, da imajo otroci, ki jokajo zaradi kolik, približno dve uri po prenehanju hudega joka v želodčku celo več zraka, kot so ga imeli ob začetku jokanja zaradi kolik. Torej jih po dveh urah celo večja količina zraka sploh ne moti več. Večina normalnih, zdravih otrok ima obdobja jokanja, ki po navadi trajajo največ pet minut in preko dneva največ pol ure skupaj. Ti otroci so po navadi po hranjenju zadovoljni, podrejo kupček in zadremajo ali z zanimanjem opazujejo okolico. Če otrok zajoka, se pomiri takoj, ko ga mati pristavi k prsim ali vzame v naročje. Prave kolike pa pomenijo obdobja intenzivnega joka, ki lahko traja več ur skupaj.

    Ali obstajajo kakšne razlike med kolikami pri dojenih otrocih in pri otrocih, ki so hranjeni s prilagojeno mlečno formulo? Za dojene otroke velja, da se dojijo bolj pogosto, kot pa hrano po steklenički dobijo nedojeni otroci. Ima ta pogostost obrokov in dojenja kakšen vpliv na pojav kolik? Da imajo dojeni otroci kolike zato, ker se pogosteje hranijo, sploh ne drži. To je mit, neresnica. Opazoval sem številna plemena v južni Afriki, ki lahko dojenčke pomirijo prej kot v eni minuti! Pri vsem tem je najbolj zanimivo to, da te matere dojijo svoje otroke 50- do 100-krat na dan! Ti otroci nikoli ne jokajo in jasno je, da pogosto dojenje ni tisto, ki bi povzročalo kolike.

    Slovenske matere, ki dojijo, pogosto menijo, da imajo njihovi dojenčki kolike zato, ker so pojedle napačno hrano. Matere so zato na strogih in omejujočih dietah, ki tudi niso najbolj zdrave. Večina doječih mamic po svetu se srečuje z nasveti, katera hrana je primerna zanje in otroka in katera ne. Zanimivo je, da se prepovedana hrana med narodi zelo razlikuje. Ne prehladno, ne pretoplo, ne preveč začinjeno, ne premalo, izogibanje mlečnim izdelkom ali nasprotno – priporočanje mlečnih izdelkov, izogibanje citrusom itd. Matere, ki hranijo otroka po steklenički, pa po navadi dobijo nasvet, naj zamenjajo znamko mleka. V mnogih letih znanstvenih raziskav so ugotovili naslednje: dojen otrok lahko zaradi hrane, ki jo je zaužila mati, joka le, če ima resne težave s prebavo, alergije ali če je v materini prehrani preveč kofeina ali teina. Če mati po nekaj dnevih diete ne opazi izboljšanja situacije, njena prehrana verjetno ni vzrok za težave. Kolike so po navadi najhujše zvečer. Če bi dieta matere res povzročala kolike, bi otroci jokali noč in dan, saj jedo enako hrano, materino mleko ali mlečno formulo, od jutra od večera.

    Starši jokajočih dojenčkov lahko zelo pogosto slišijo nasvete: »Priskrbi si ušesne čepke, da ne boš slišal otrokovega joka,« ali: »Pojdi pod tuš, pojdi na sprehod, odloži otroka in si privošči odmor.« Otrokov jok je kot požarni alarm, poskuša pritegniti našo pozornost. Toda zvok starše zmede, prestraši. Ko dojenček zelo joka, kriči, imajo starši občutek, da dojenček trpi hude bolečine. Kadar piska požarni alarm, kaj hitro odkrijemo morebitne vzroke: morda se žge toast ali gori cela hiša. In vzroke odpravimo. Kadar dojenček joka, je podobno, pa čeprav ga muči le neznatno podiranje kupčka, in razumljivo je, da smo starši obupani in prestrašeni. Če otroka vzamemo v naročje, ga poskušamo pomiriti z zavitjem v odejico, zibanjem, nežnim šumom iz okolice, dojenjem in se otrok kmalu pomiri – zagotovo ne gre za bolečino. Prepričan sem, da se noben oče in nobena mama ne počutita dobro, kadar odkorakata stran od svojega jokajočega dojenčka. Ali tudi vi kar odkorakate, ko zvoni požarni alarm? Dojenčkov jok povzroči, da staršem srce bije hitreje, dvigne se nam pritisk, v naših telesih se sproščajo določeni hormoni … Naše telo nas samo prisili, naj takoj nekaj storimo, da bi jokanje našega dojenčka prenehalo. Tudi če storimo vse, kar znamo in zmoremo, pa dojenček še vedno joka – naj joka v naši družbi, v našem naročju. Že to je zelo veliko in dojenčku zelo pomaga.

    Se dojenček res razvadi, če ga kdaj pa kdaj ne pustimo jokati? Najosnovnejša, edina starševska naloga v otrokovem prvem letu je, da se odzovemo na otrokove potrebe vsakič, ko zajoka. Nemogoče je, da bi majhnega dojenčka v prvih mesecih življenja razvadili. Kljub novejšim spoznanjem pa so mladi starši še vedno zaskrbljeni, kadar njihova okolica meni, da otroke preveč nosijo, pa tudi če jih pogosto dojijo ali celo spijo v skupni sobi ali postelji. »Ne razvadi otroka« nam dobesedno brni nekje zadaj, v možganih. Priznam, lahko se je počutiti zmanipuliranega, če imate dojenčka, ki se zbudi vsakič, ko ga želite nežno položiti v zibelko. Pustiti ga jokati? Ali mislite, da ga boste s tem naučili samostojnosti? To je podobno, kot da bi ga pustili v pokakani plenički, da bi njegova koža postala bolj odporna. Res je, tam okoli 9. meseca znajo nekateri dojenčki že biti tudi manipulativni. Toda znanstvene raziskave so pokazale, da prej ko se odzovemo na otrokov jok (in potrebo), bolj varnega se otrok počuti, staršem povsem zaupa in se počuti ljubljenega. In obratno – kasneje ko odgovorite na otrokov jok (in potrebo), bolj se otrok počuti zapuščenega, zaveda se, da se lahko zanese le sam nase, počuti se zapuščenega in je bolj nervozen ter posledično tudi manipulativen.

    Nemalo staršev dobi tudi nasvete o tem, kako otroka »naučiti«, da se uspava sam. »Pusti ga jokati, pa se bo sam pomiril in zaspal.« Je to res pravi način? Moji nasveti o uspešnem pomirjanju dojenčkov se osredotočajo na dojenčke, mlajše od 4-5 mesecev: starše naučim, da znajo otroke pravilno zaviti v odejico, jih pravilno nositi, zibati, jih izpostaviti nežnemu šumu, jim ponuditi sesanje … Večina otrok, s katerimi so starši prve mesece ravnali tako, spi eno do dve uri več kot ostali dojenčki. Ferberjeva metoda, pri kateri se otroke pusti jokati, se uporablja od šestih mesecev naprej. Sam sem ugotovil, da obstajajo še številne druge poti in načini za uspavanje dojenčkov, pri katerih ni nujno, da dojenčki jokajo, zato da končno zaspijo. Včasih pa se zgodi, da kateri od mojih malih pacientov potrebuje le to, da se izjoka – nato pa v miru zaspi. A dojenček naj joka v družbi staršev!

    Kaj bi radi povedali mladim staršem? Predvsem to, da se morajo starši zavedati, da dojenček z rojstvom še ni pripravljen na ta svet. Človeški dojenčki niso kot žrebički, ki so pripravljeni na tekanje prvi dan. Majhni dojenčki so še vedno zarodki, najmanj prve tri mesece, zato nas ne sme skrbeti, da bi jih razvadili z nošenjem, zibanjem, pogostim dojenjem … V maternici so bili nošeni, hranjeni, zibani ves čas, 24 ur na dan. Če jih po rojstvu nosite, zibate in hranite le 12 ur na dan, je to z otrokovega gledišča zelo velika in nenadna sprememba.

    V svoji teoriji o kolikah je dr. Harvey Karp zbral modrost in znanje predhodnih generacij in ju prenesel v današnji čas. Nastala je metoda petih korakov, ki naj bi staršem pomagala premagati težave z jokom. 1. Dojenčka tesno in pravilno zavijemo v odejico. Dojenček, ki je zavit v odejico, se počuti varnega, stisnjen je podobno, kot je bil stisnjen v maternici. Pazite, da ne bo zavit prerahlo, saj bi se lahko zapletel v odejico. Pazite tudi, da ne bo zavit premočno, saj bi lahko imel težave pri dihanju. (Slika 1)

    1. Dojenčka položimo delno na levi bok, delno na trebušček. Položite dojenčka na svoje ali očkove roke tako, da bo obrnjen delno na levi bok (to pomaga pri prebavi) in delno na trebušček (tako se ne more kriviti nazaj in se počuti bolj varnega). Ko dojenček trdno zaspi, ga položite na njegovo ležišče na hrbet. (Slika 2)
    2. Dojenčka izpostavimo glasnim in enakomernim šumečim zvokom (sesalnik, vožnja v avtomobilu, zvok sušilnika za lase). Zanimivo je, da v večini svetovnih narodov obstajajo besede za pomirjanje dojenčkov, ki vsebujejo dolge in zelo glasne š-je (šššš). Ta zvok je podoben zvoku krvi v materinih žilah in ga je dojenček slišal, ko je bil še v maternici.
    3. Dojenčka ritmično in hitro zibamo. Energično, hitro zibanje dojenčkom zelo prija. Pomembno je, da pri zibanju podpirate otrokovo glavico in vrat, zibajte ga s kratkimi, a hitrimi premiki. Zibanje naj bo podobno tresenju, ki ga čutite, kadar vas močno zebe. Ko dojenček zapre oči in zadrema, lahko zibanje počasi upočasnite. Kadar ste na dojenčka jezni, se tej metodi izogibajte, dojenčka nikar ne stresajte!

    4. Dojenček naj čim več sesa pri materinih prsih oziroma materin prst ali dudo. Ta zadnji korak je najuspešnejši, ko smo dojenčka s prvimi štirimi koraki postopoma pripeljali do umiritve. Dojenčku ponudite za sesanje svoje prsi, prste ali dudo.

    Metoda petih korakov je zelo preprosta, pomembno je le, da korake izvajamo pravilno in v pravilnem zaporedju.

    4.09.2009 ob 09:19 | #

  21. drmagnum drmagnum pravi

    Čivka: hvala za ta članek. Tako bo morda tudi drugim v veliko pomoč pri razumevanju težav malih novorojenčkov.

    6.09.2009 ob 18:55 | #

  22. drmagnum drmagnum pravi

    vvooodnarka:hvala in lep pozdrav tudi na tvoj konec.

    6.09.2009 ob 18:56 | #

  23. Eva pravi

    iiijjeeeej kako lepa punčka! To bo še fantke okol prnašala :D

    Jooj boga je in ne morem si predstavljati kako hudo mora biti za njo in za vse okoli :( (mi sreča nismo imeli problemov s tem). Upam in želim da kmalu mine.

    7.09.2009 ob 23:06 | #

  24. drmagnum drmagnum pravi

    eva:Upajva, da bo znala opaziti, kdo bi bil lahko pravi zanjo. :roll: :cool: Tudi mi si želimo, da te težave počasi popustijo.

    10.09.2009 ob 12:13 | #

  25. noah noah pravi

    No pa se spet čitamo :lol: poujčkaj tvoje zlato detece še v mojem imenu :lol:

    11.09.2009 ob 22:23 | #

  26. ~ nagajivka ~ pravi

    Pozdravljen Drmagnum, po dooolgem času! :D

    Prejle sem si ogledala Tanjin “prvi intervju” na youtube in ti kar takoj priznam, da je mali škratek tako prisrčen, da sem si ga ogledala 2 x zapored!!!

    Tretjič ga pa raje ne bom, da me slučajno ne zagrabi želja po tem, da bi postala babica. Ne še!!! Moram še sama malo odrast … najprej … :razz:

    Uživajte v objemu sreče! Vse dobro – VSEM tvojim!

    12.09.2009 ob 19:00 | #

  27. nevenka nevenka pravi

    Oho, vaša dojenčica v živo. Lepotička :-)

    13.09.2009 ob 07:04 | #

  28. Vanja pravi

    Kako lepa dojenčica. Koliki pa pridejo in grejo. jaz sem z D3 kapljice tadrugič kar ukinila, ker je bilo po njih še huje. Smo raje šli na sonce (čeprav je bila zima), s kapljicami pa smo začeli nekaj mesecev kasneje. in je punčka super zdrava. Razno razne kapiljice iz lekarn, tako domače kot ne vem kiakšne, ap niso pomagale. Vendar koliki tako misteriozno kot se pojavijo, tako misteriozno tudi odidejo. kar naenkrat.

    13.09.2009 ob 09:02 | #

  29. solinar solinar pravi

    Lepa dojenčica :-) ))) …pred dvemi leti sem skoraj doktoriral o teh kolikah in edina zadeva ki je pomagala je bil zvok sesalca – tako kot ti je čivka omenila…glede na odzive na mojo objavo, to moje dognanje pomaga v večini primerov – če vam zvok sesalca pomaga, mi javi, pa ti ga pošljem v prijetnejši obliki, da vam ne bo pregorel domači sesalec ;-) ) Lep pozdrav vsem z Obale…

    16.09.2009 ob 10:12 | #

  30. MOČKA pravi

    Res so revčki, ti naši malčki. Mojemu vnuku so pomagale vetrovne kapljice iz Tržiške lekarne. Edino te. No, vsaj malo so mu bile v olajšanje. Potem pa to mine – še sreča. Tudi vaša Tanja bo prerasla in potem se bo babici in dediju samo smejala, hvaležna za vsako besedo, vsak pogled, vsak gib… Je pa Tanja zelo, zelo lepa punčka.

    17.09.2009 ob 12:20 | #

  31. drmagnum drmagnum pravi

    noah:pozdravljen! :razz: Z veseljem jo razvajava z babi, kadar je za to priložnost.

    17.09.2009 ob 14:57 | #

  32. drmagnum drmagnum pravi

    ~ nagajivka ~:tudi nas je prevzela in očarala. Kaj vse občutim, ko zagledam njen nasmejan obraz in pa željo, da bi nam kaj zanimivega povedala. Želim, da boš tudi ti srečna in vesela babi.

    Pozdrav tudi tebi in vse dobro.

    17.09.2009 ob 15:00 | #

  33. drmagnum drmagnum pravi

    nevenka: :cool: :razz:

    17.09.2009 ob 15:03 | #

  34. drmagnum drmagnum pravi

    Vanja:tvoja izkušnja je podobna naši. Čas bo počasi omilil vse njene težave. In takrat nam bo vsem lažje. :razz:

    17.09.2009 ob 15:05 | #

  35. drmagnum drmagnum pravi

    MOČKA:Tudi mi si želimo, da počasi ti krči minejo. Drugače pa je vesela punca ta naša Tanja. Sedaj bi se želela že pogovarjati. Največkrat je pripravljena babici razložiti svoje težave ob previjanju. Pozdrav in vse dobro od Nene in mene.

    18.09.2009 ob 08:25 | #

  36. ana od srca pravi

    O kakšno detece imate! Sem vesela za vas!

    Vse lepo! :-)

    2.10.2009 ob 00:59 | #

  37. Dajana pravi

    oooo, kako je luštna. :grin:

    7.10.2009 ob 21:49 | #

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL