Sedaj bo že približno dva meseca od obdobja, ko sem v sanjah prekolesaril skoraj celotno okolico doma. Vsakokrat ko sem se ves preznojen prebudil sem ugotovil, da bi bilo lepo, če bi zmogel. Veliko sem razmišljal o tem.
V času, ko sem zmogel prepešačiti dvakrat na teden že kar približno osem kilometrov sem ugotovil, da dlje od te razdalje peš ne bom zmogel. Sem pa dostikrat pomislil, da bi vse te prehojene poti okoli moje reke prekolesaril.
Še več. Lahko bi s kolesom obiskal okolja, ki jih peš preprosto ne bi mogel v tako odmerjenem času prehoditi. Misli so me popeljale v okolja kjer sem kot mali fantič iskal zavetje in tolažbo. V okolja, kjer sem prebil del otroštva. (beri naprej…)