Na današnji dan pred 40.leti
Točno štirideset let je od tega, ko sem se zjutraj poslavljal iz Ljubljanske železniške postaje namenjen v Karlovac. Mesto v katerem sem preživel osemnajst mesecev kot vojak takratne Jugoslovanske ljudske armade.
Spomnim se, da sem naborno komisijo prosil, da bi me vpoklicali čim prej. Primanjkovalo jim je predvsem “pešadincev”. Brez premisleka sem jim zagotovil, da grem v kateri koli rod takratne vojske samo, da bi me čim prej poklicali.
V takratni Kasarni Lukšič, ki je bila nekaj kilometrov iz mesta sem opravil osnovno usposabljanje. Na poligonih sem pustil veliko energije in prehodil področja v krogu petdeset kilometrov po dolgem in počez. Okolica Slunja, Bariloviča in reke Korane je bil moj drugi dom. Tam smo se mladi vojaki pomerili v svoji iznajdljivosti in vzdržljivosti.
Še danes se dostikrat spomnim trenutkov, ko smo ob napornih marših po 25 km prehojene poti pred kasarno s pesmijo in paradnim korakom prikorakali skozi vhod v kasarno. Občutek, da vse to zmoreš je nepozaben. Uspelo mi je doseči odlične rezultate. Za te sem bil nagrajen in zadnje mesece končal v Komandi mesta Karlovca. Tam je bil sedež pete armijske oblasti. Visokim oficirjem sem stregel in kuhal kavo, zadnje mesece pa kot “stari borec” pomagal pri polnočnih dežurstvih.
![]() |
29.03.2009 ob 14:07 | #
Služenje v JLA je bila odlična priprava za samostojno življenje
tam si lahko takoj videl iz kakšnega testa je kdo narejen
29.03.2009 ob 19:48 | #
Drmagnum,
že takrat si bil zapeljivec, se spoh ne čudim, da ni Nena pogledovala drugam
29.03.2009 ob 22:21 | #
Te oči…
29.03.2009 ob 22:35 | #
Dušan:za vse so poskrbeli drugi. Meni je bilo dano samo sodelovati.
30.03.2009 ob 09:10 | #
kamper:Večina nas je končala osnovno usposabljanje. Najbolj smo se nasmejali raznih oblikam “krivinaštva”, ki je vsakogar po svoje predstavila v očeh drugih. Nekateri so se zmeraj dobro izvlekli iz vseh situacij. Večina pa je samo sledila ostalim, ki smo želeli sodelovati in čim prej končati to obdobje, pripravljeni, da odidemo v novo “civilno življenje”.
30.03.2009 ob 09:15 | #
vlatka:morda se to sedaj tako vidi.
Zapeljivec?
Bolj se mi zdi eden od mnogih, ki so želeli svojo izvoljenko za skupno življenje izbrati po končani vojski. In tako je bilo tudi pri meni. Nena me je izbrala od vseh osvajalcev šele, ko sem bil star 24 let. To je tri leta kasneje.
30.03.2009 ob 09:19 | #
Dajana: moja mama mi je zmeraj govorila, da imam za to tako velike oči
, ker sem zmeraj gledal skozi ograjo, k sosedu ko so jedli beli kruh.
30.03.2009 ob 09:23 | #