Čopi… piču
 |
| i |
Kar nisem mogel verjeti, ko sem ga prvič zaslišal, kako veselo ponavlja in oponaša posamezne besede. Včasih izpadejo povezano, drugič pa jih povsem po svoje odpoje.
Čopi piču, Čopi lump, kje si, Čopi priden… Najboljši pa se mi zdi, ko odlično odpoje zvoke malih treh zvončkov, ki jih ima obešene na svoji gugalnici.
Tako že slabo leto razveseljuje mojo mamo in zavzeto ponavlja besede. Zakaj je ravno ta mali papagajček tako nadarjen ne vem. Zmeraj pa se spomnim dogodka, da se ga je mama zelo branila. Sestra Silva ga je prinesla k mami z namenom, da bi ji na starost delal družbo čez dan. Mama pa je hitro ugotovila, da bo to njej preveč v breme in ne v veselje.
Kot da je zaslutil, da ni zaželen. Danes zabava vse. Mamo Maro pa še posebej. Postal je njen prijatelj.
Komu nekaj tako drobnega in živahnega ne bi bilo v veselje? Saj za ptička ni težko skrbeti. Človek se privadi. Živalice nam neskončno veliko dajo, še posebno, če ljudi nimaš več veliko.
7.03.2009 ob 08:10 | #
nevenka:čeprav samo mali papagajček, pa prinese in osmisli vsakdan, ki starejšemu človeku veliko pomeni.
7.03.2009 ob 21:59 | #
Za srečo ni potrebno veliko
Se pa spomnim,ko sem imel papagaja in ti nimfo,poten sem nabavil tri želvice pa nekaj ribic,ki so bile v akvariju le ta pa dve steni iz ogledala in jih je potem izgledalo neznansko veliko,potem pa še mladega sivega muca,ki ga je nimfa vsakič kljunila v smrček,kadar ga je prinesel preblizu.toda muc je rasel pa je neki dan pokončal želvice,potem je vsake toliko ujel kakšno ribico dokler ni spraznil akvarija,natose je ojunačil,se spravil nad nimfo in v nepravičnem boju zmagal.Ko pa si je začel lastiti tudi mojo posteljo sem s pomočjo leteče copate zmagal jaz
8.03.2009 ob 21:21 | #
Drmagnum,
moja mama je imela tudi skobčevko, ki jo je razveseljevala….,a na žalost je nekega dne odletela v “svobodo”, ker je bilo odprto okno, ona pa ni zmogla leteti više
14.03.2009 ob 11:22 | #