Vsi ti pozivi o sreči me zmedejo.
Veseli v decembru? Kakor kdo. Da bomo srečni in veseli dočakali novo leto. Vsi nam ponujajo različne recepte in nam na vsakem koraku svetujejo kaj vse naj si privoščimo.
Vsi ti pozivi o sreči in dobrotah me zmedejo. Pa saj si sreče ne moremo kupiti. Kako naj naredim, da bomo srečni.
Skozi vse leto smo se morali prebijati in iskati možnosti, da smo premagali marsikatero preizkušnjo. Marsikaj smo izgubili. Tudi če pomislim na vse lepe trenutke vem, da me decembrsko vzdušje ne bo dvignilo nad resnico. Vse leto bom moral živeti samo v okviru svojih možnosti.
In zakaj bi moral narediti še končen obračun, za konec leta? Kakor koli “prekladam” srečni in veseli naj bi dočakali konec letošnjega leta in v novo prestopili z željami, da nam ne bi bilo slabše.
 |
Pohitimo in naredimo kaj za veselje, saj se praznični konec leta hitro bliža.
Jaz bi samo rada, da bi ti praznikičimbolj neopazno zdrseli mimo.
18.12.2008 ob 10:53 | #
sama se sprašujem…zakaj vedno “veseli december”, ko pa nikjer ni recepta za veselje samo v tem mesecu. in zakaj delat neke zaključke o tem, kaj smo in kaj nismo naredili v preteklem letu….
18.12.2008 ob 10:54 | #
Jaz bi samo rada, da bi ti prazniki čimbolj neopazno zdrseli mimo.
18.12.2008 ob 10:54 | #
Se opravičujem za dva enaka komentarja
18.12.2008 ob 10:57 | #
Tia: bolje dvakrat kakor nikoli!
Tudi tebi vse dobro in veliko malih trenutkov, ki nam dostikrat polepšajo naš dan, ki je pred nami. 
M&M:zgleda, da bi nam to ekonomsko družbeno okolje rado “zlezlo pod kožo” in bi brez načrtov zapravljali in se še veselili.
18.12.2008 ob 12:02 | #
Tudi jaz imam najraje, če prazniki hitro minejo. Preveliko pretvarjanja vsepovsod me enostavno nervira.
18.12.2008 ob 12:10 | #
Ma kako si lepi, Dedek Mraz
Vsak dan, znova in znova, odkrivajmo koščke sreče in bodimo z njimi zadovoljni… na koncu nam bodo samo ti košči prinesli eno veliko bonbonjero različnih okusov! (moja misel . sem se naučila od Vlatke 
)
Drmagnum, saj mi vemo, kako in kaj okoli tega “veselega skomerializiranega decembra”, kajne da? 
18.12.2008 ob 12:32 | #
fittipaldi:Za dobro vzdušje je po mojem potrebno nekaj več, kot samo sklicevanje nanj. Imajo pa ti prazniki na posamezne ljudi večkrat ravno obraten učinek, kot bi ga vsi želeli.
čivka:Odlična misel.
Dobrega je tako malo, da moramo dostikrat vse kar je bilo dobro vsak dan ponavljati.
18.12.2008 ob 12:53 | #
http://www.dajana.si/veseli-december-ni-vesel-ampak-depresiven/
18.12.2008 ob 13:11 | #
Ja, to so pač ustaljene oblike nagovora v takšnem času v letu, čeprav velikokrat res nič ne pomenijo. Vsaj dokler si ljudje srečo predstavljajo strogo materialistično , plitvo in brez vsebine. Smo pa pač ljudje takšni. Saj tudi debeluhu za isto mizo zaželimo dober tek, ćeprav bi bilo očitno bolje, da bi mu apetit vsaj za polovico padel. Skratka, voščilo bi bilo boljše, če bi ljudem priporočili naj prizemljijo svoje kriterije in v majhnih stvareh spet najdejo neznansko vrednost, ki se tam skriva. Ma ja, samo to je pa predolgo. Srečno !
18.12.2008 ob 13:24 | #
dare:Imaš prav. Srečo ima vsak, samo ni zmeraj poleg nas. Zmeraj pa sem videl srčno. In to me še danes vodi čez ta val materializma in izkrivljenih vrednot. Srečno tudi tebi in veliko lepih utrinkov našega vsakdana.
18.12.2008 ob 13:55 | #
Meni se SREČNO! zdi tako univerzalna želja, da sicer ni nikoli odveč, se pa res nekoliko zlajnano sliši… Verjemi ali ne, jaz mislim čisto resno: SREČNO vsem! V tej besedi naj bo tisto, kar si sam predstavljaš pod srečo, ne pa nekaj nepredstavljivega, kar bi se ti zgodilo čisto slučajno in samo od sebe. Moj SREČNO naj bo škatla z backom, ki je točno tak, kot bi ga rad! In luknjami, da bo lahko dihal!
18.12.2008 ob 17:17 | #
Moja letošnja bilanca več kot odlična, spisek želja je postal spisek uresničenih zadev, pri ženskah se malce zatika, drugače pa boljše ne more biti!
18.12.2008 ob 19:15 | #
Ena snežinka, morda dve ali tri, Bela snežinka in Silvestrski poljub in polnočni poljub (miže) ob prižganih svečkah, v vonju smrečja, ob kozarcu šampanjca za trk opolnoči – dovolj za srečico v trenutku, ko se bo to leto prevesilo v novo. In potem tako naprej …, s srečicami za mozaik ‘09, v pričakovanju vseh letnih časov – zdravih, mirnih, sončnih, sinjih, deževnih, meglenih, razcvetenih, vzvalovanih, obarvanih z jesenjo …
18.12.2008 ob 22:47 | #
1danica: takšen Srečno pa sprejmem z veseljem.
lordwales:tudi v neuresničenih željah se skriva sreča.
Alenka:naj ti zaželim veliko pričakovanj in uresničenih spoznanj čez vse obdobja leta, ki prihaja.
18.12.2008 ob 23:32 | #
Pretiravanj tudi jaz nimam rada, a ko pridem do sreče, se mi zdi, da če jo še bolj želim, da jo vedno premalo. Vsaj glede na to kako se ta zmuzljivka vede. Name sede december vedno precej tesnobno, skoraj nikoli veselo. Nimam več pričakovanj in se mi to grenko pozna. In neumno se mi zdi, da mi nekdo stiska roko z nasmehom in nekakšnimi željami, potem pa ravno ta poskrbi za nesrečo… Svet je čuden, ne dohajam ga. Toliko prahu za nič. Če človek ohrani upanje na boljše čase je že veliko. In to je tisto kar želim ljudem, naj ne izgubijo volje, ko je potrebno preživeti kar nas pač doleti. Lepo bi bilo, če bi bilo življenje res čim lepše.
19.12.2008 ob 08:37 | #
Za mir v srcu, srečo, veselje……. moramo sami poskrbeti. In to ne le v “veselem decembru”. Šaro v tem mesecu ustvarjajo trgovci, se ve. Mi sami pa se odločamo, koliko bomo dopustili, da na vse to “notr potegne”
Skratka: prisluhnimo zdravi pameti in srcu, pa bo december tak, da nam bo lepo.
19.12.2008 ob 09:37 | #
nevenka:Želim, da bi ti trenutki lepega napolnili posamezne praznine zaradi katerih se dostikrat počutimo odrinjene in osamljene. V upanju na lepe trenutke in v želji naj te dobra volja spremlja v tvojem življenju.
19.12.2008 ob 10:14 | #
zdravje: Imaš prav. Sami smo kovači sreče. Žal pa se ravno to obdobje močno odrazi na ljudeh, ki morajo skozi celo leto preživeti, nimajo pa možnosti, da bi svoje najdražje nagradili z dobrinami, ki jih sedaj ponujajo. Časi skromnih daril, ki smo jih praviloma naredili sami “ne šteje”. Vse mora biti kičasto in čim bolj drago. Dostikrat sem pomisli, kje končajo vsa ta “draga darila”?
19.12.2008 ob 10:22 | #
drmagnum, darila, ki jih naredimo sami, vanje vložimo čas in energijo – o, še “šteje” še, nič bat!!! Komur to ni nič vredno – temu žal ni pomoči
Meni so taka darila najljubša!
19.12.2008 ob 10:42 | #
zdravje:Tudi meni so doma narejena darila nekaj posebnega.
Ko pa opazujem kaj vse kupujejo za to priložnost sem pa razočaran.
Morda koga od teh odvrneva kičastih nakupov in mu po tihem svetujeva, da je bolje pokloniti darilo, ki ga bodo sami pripravili.
Lep pozdrav obema.
19.12.2008 ob 10:53 | #
drmagnum, Upajva, da se bo koga dotaknilo in odvrnilo od “kičastih” nakupov
Mene se je dotaknila zgodbica, ki sem jo ravno prebrala, in zelo “paše” k tvojemu pisanju. Saj ne boš zameril, ker bo “zavzela” malo več prostora? 
Vse lepo tebi in tvojim dragim!
Zgodba o zlatem ovojnem papirju
Zgodba govori o tem, da je pred časom mati kaznovala pet letno hčerkico, ker je zapravila denar za zvitek dragega zlatega ovojnega papirja. Bili so na tesnem z denarjem in mati se je še bolj razburila, ko je deklica zlati ovojni papir porabila za ovijanje prazne škatle.
Naslednji dan je mamico postalo sram svoje včerajšnje reakcije, a jeza se ji je ponovno vrnila, ko ji je deklica škatlo podarila. »Ali ne veš, mlada dama, da ko nekomu nekaj daruješ, naj bo darilo v škatli?« Deklici so pritekle solze v oči in je odgovorila: »O mamica, saj ni prazna. Vanjo sem vpihala mnogo poljubčkov, da je postala čisto polna.«
Mamico je to zlomilo. Pokleknila je, objela deklico in jo prosila za odpuščanje, za vso svojo nepremišljeno jezo. Kmalu zatem se je zgodila nesreča, ki je deklici vzela življenje. Govori se, da je mamica obdržala zlato škatlo do konca življenja. In kadarkoli je bila obupana ali pa imela velike težave, je odprla škatlo in si vzela poljubček od svoje pokojne deklice.
Spomnila se je neizmerne in nedolžne ljubezni, ki jo je deklica zapustila. Dejansko je bila vsakomur od nas človeških bitij podarjena zlata škatla, polna brezpogojne ljubezni in poljubčkov naših otrok, družine, prijateljev, celo boga. Nemogoče je tako dragoceno lastnino, kot je ljubezen, zadržati le za sebe, zato jo delimo z drugimi.
Če se je zgodbica dotaknila tudi vas, jo lahko pošljete komu, ki ga imate še posebej radi. Ko bo prejel to pismo ne bo prebral le zgodbice, ampak bo vedel, da je prejel čarobno e-pismo, polno dobrih misli, poljubčkov in objemov in kdo ve, mogoče jih bo v času praznikov delil z vami in vsem drugimi, ki jih ima rad…
Vir: Soncna posta soncna@pozitivke.net
19.12.2008 ob 12:01 | #
drmagnum,
bodi samo tak kot si in bo v redu, verjemi
Vsem vam, pa, čim manj bolečin in tem več veselega v novem letu.
Lupčke vsem
20.12.2008 ob 01:10 | #
vlatka:Hvala! Imam pa občutek, da bom lahko še boljši.
Hvala za dobre želje v letu, ki je pred nami. Enako tudi tebi, Grisonu in Galu.
20.12.2008 ob 11:32 | #
drmagnum,
hvala.
da boš boljši, sploh ne dvomim.
20.12.2008 ob 19:50 | #
Ata Magnum, en veeeeeeeeeeeeeeeeelik objemček zate, Neno in Petro! Pa seveda kužici!
Se slišimo!
Pazi nase in tvoje punce! Vse dobro in čim več miru vam želim!
20.12.2008 ob 21:32 | #
Kristina Modic:Seveda da pazimo nase in hvala za pozdravčke. Prijazno jih vračamo.
En počoh pa Simbiju. 
22.12.2008 ob 01:24 | #
Vsi si želimo srečo … globoko v nas je to, a reči je meni dostikrat zelo težko …
Pravzaprav je to vsakdanje!
Vse dobro!
27.12.2008 ob 16:46 | #