Tomo:to ribo sem zagledal, po tem, ko mi je Maja poskušala dopovedati, da bi morala biti riba v vodi in ne na suhem. Namreč v času njenega zdravljenja, se ji je v sanjah prikazovala riba, ki ne more v vodo.
zdravje: očitno je bil tudi to del sporočila, ki mi ga je Maja želela opisati pa mi ga ni mogla. Ta del korenine je ob novi zgradbi Onkološkega inštituta. Predno sem zagledal to obliko ribe v korenini drevesa sem obstal, ker sem si moral vzeti malo počitka, Potem pa sem z mislijo povezal celotno zgodbo, ki mi jo je hotela povedati Maja. Ribe živijo v vodi. In ta je vir življenja. Želela je da živimo naprej.
in počasi smo vse bolj povezani s svojimi dragimi … tudi s tistimi tam čez … in počasi vidimo vse več sporočil ……
in postajamo vse bolj del vsega neskončnega in lepega …
M&M:Tudi sam posamezne detajle spregledam. Opazil sem pa, da bolj so moje misli usmerjene v moj miselni svet, več teh malih koščkov, ki krasijo naše okolje opazim. Nekatere se tudi ne da posneti. Nastanejo v trenutku in tako tudi minejo.
ana od srca:tudi sam imam občutek, da smo sedaj z našo Majo povezani. Pred nekaj dnevi, ko sva z Neno šla na sprehod ob morju, se je utrnil komet. Oba sva ga opazila. Oba sva pomislila na našo Majčo. Čutim, da pazi na naju.
Hvala pa tudi tebi za prijazna javljanja. Vse tako poslane energije začutiva in nama je lažje.
Veš, mislim, da je njeno fizično trpljenje bilo tako veliko, da ni mogla več.
Enostavno morala je oditi - pa če je bilo še tako težko … Težko je zapustiti drage - dejstvo je, da je odhod pravzaprav neznanka za vse … Nikoli ne moremo zares vaditi tega …
Objem! In ponavljam: Čutim srečo v povezanosti z vami!
zanimivo,…
9.11.2008 ob 09:21 | #
hudooo
9.11.2008 ob 09:29 | #
Ta je pa ze kr neki casa na suhem
9.11.2008 ob 10:59 | #
Tomo:to ribo sem zagledal, po tem, ko mi je Maja poskušala dopovedati, da bi morala biti riba v vodi in ne na suhem. Namreč v času njenega zdravljenja, se ji je v sanjah prikazovala riba, ki ne more v vodo.
9.11.2008 ob 14:59 | #
snow;ob tem sem spoznal, da je v našem okolju ogromno sporočil, ki nam jih narava po svoje posreduje. Od nas pa je odvisno kako si to razložimo.
9.11.2008 ob 15:01 | #
Zanimiva igra narave….lepa pravzaprav. Če bi meni dali npr. glino, mi najbrž ne bi uspelo ujeti ravno tistega, kar ribo naredi ribo…
9.11.2008 ob 15:31 | #
Ti pa res hodiš naokrog z odprtimi očmi!
Posrečena riba, res.
9.11.2008 ob 19:32 | #
Drmagnum se povsem strinjam, kar si napisal. Okolje nam vsak dan posilja ogromno signalov, odvisno pa je od vsakega posameznika kako jih sprejema.
9.11.2008 ob 19:45 | #
nevenka:ti kar vzemi glino v roke. Dostikrat smo presenečeni sami nad sabo, kaj naredi trenuten ustvarjalni navdih.
10.11.2008 ob 07:52 | #
zdravje: očitno je bil tudi to del sporočila, ki mi ga je Maja želela opisati pa mi ga ni mogla. Ta del korenine je ob novi zgradbi Onkološkega inštituta. Predno sem zagledal to obliko ribe v korenini drevesa sem obstal, ker sem si moral vzeti malo počitka, Potem pa sem z mislijo povezal celotno zgodbo, ki mi jo je hotela povedati Maja. Ribe živijo v vodi. In ta je vir življenja. Želela je da živimo naprej.
10.11.2008 ob 07:59 | #
Jazzy::shock:
10.11.2008 ob 08:01 | #
jaz take male čudeže narave vidim potem, ko mi ga kdo pokaže
10.11.2008 ob 09:40 | #
Dragi Drmagnum,
in počasi smo vse bolj povezani s svojimi dragimi … tudi s tistimi tam čez … in počasi vidimo vse več sporočil …… in postajamo vse bolj del vsega neskončnega in lepega …
Objem!
11.11.2008 ob 10:16 | #
drmagnum,
in Maja vam je dala vedeti, da odhaja. Na žalost vas in v veselje nje, ker je šla domov.
11.11.2008 ob 22:41 | #
M&M:Tudi sam posamezne detajle spregledam. Opazil sem pa, da bolj so moje misli usmerjene v moj miselni svet, več teh malih koščkov, ki krasijo naše okolje opazim. Nekatere se tudi ne da posneti. Nastanejo v trenutku in tako tudi minejo.
12.11.2008 ob 10:20 | #
ana od srca:tudi sam imam občutek, da smo sedaj z našo Majo povezani. Pred nekaj dnevi, ko sva z Neno šla na sprehod ob morju, se je utrnil komet. Oba sva ga opazila. Oba sva pomislila na našo Majčo. Čutim, da pazi na naju. Hvala pa tudi tebi za prijazna javljanja. Vse tako poslane energije začutiva in nama je lažje.
12.11.2008 ob 10:37 | #
Vlatka: Šele sedaj čutim, kako močno si je želela umreti. Ravno za to je moja bolečina manjša.
12.11.2008 ob 10:43 | #
Drmagnum, vaša Maja je bila in je Velik Človek!
Veš, mislim, da je njeno fizično trpljenje bilo tako veliko, da ni mogla več.
Enostavno morala je oditi - pa če je bilo še tako težko … Težko je zapustiti drage - dejstvo je, da je odhod pravzaprav neznanka za vse … Nikoli ne moremo zares vaditi tega …
Objem!
In ponavljam: Čutim srečo v povezanosti z vami!
12.11.2008 ob 11:19 | #
Pa še to: Slišala sem za ljudi, ki niso upali oditi, ker so se bali prizadeti svoje drage.
Je zelo hudo, vem, ker imati zelo zelo rad je včasih prav tako neznanka - kot je neznanka mnogo drugega.
Včasih imamo občutek, da nismo imeli dovolj radi, če nam nekdo umre.
Morda je pa to znak, da smo imeli res radi - ko dovolimo oditi v Svetlobo …
Objem v velikem spoštovanju!
12.11.2008 ob 11:25 | #
drmagnum,
res je.
12.11.2008 ob 23:22 | #
Okoli nas je polno znamenj,toda vsak jih vidi drugače
14.11.2008 ob 18:23 | #
kamper:Ja! Pravijo, da imajo vsake oči svojega “malarja”.
14.11.2008 ob 18:27 | #