Sanje
Kaj vse prinesejo mi sanje,
iz teme vleče se mi zgodba.
Mori in tlači moje spanje
ko hitim skozi različna ta obdobja.
Je prav da zmeraj me morijo,
in kažejo se mi kot groza strah,
Je prav da nikoli ne pustijo,
da zadihal bi in da ne bilo bi več me strah.
Prespal bi rad vse mračne sanje,
ker me je strah vseh novih zgodb,
povsem pa zbega me spoznanje,
da postal sem del teh temačnih zgodb.
Pustite sanje mi vsaj malo upanja in sreče,
že tako je noč predolga in pregreta,
na vnašajte mi novih težkih zgodb,
a ni dovolj, da že misel nanje nič dobrega mi ne obeta.
Objavil drmagnum, zapisano pod Poezija in posvetila |
Zate drmagnum:
*
Dokler Ljubezen mi v srcu bije,
vse dotlej pač sanjam, upam in živim.
Dokler se duša v smrt mi ne izlije,
vse dotlej življenje srkam in se učim.
Vse to, da žarek sonca v srcu mi zasije,
vsako rano jutro - še preden se zbudim.
*
Dobro jutro!
27.10.2008 ob 07:46 | #
Kdo ve, čemu so sanje na tem svetu? Mar ni življenje že dovolj težavno, mar človek ni dovolj podvržen dletu, s katerim dolbe ga ta svet od davno?
Morda pa vendar … v njih je skrita pot, ozka pot, ki vodi iz obupa, kjer levo, desno je le gozd zablod, nič miru, le vse preveč je hrupa?
Imejmo sanje! V njih se prepoznamo. Vse strahove, upe, hrepenenja, kaj je utvara, kaj resnično znamo, sanje so zrcalo … našega življenja.
Ko se zbudiš iz težke nočne more, odvrzi težo, nebogljenost, strah, moči naberi v luči nove zore, s svojih misli stresi sivi prah.
27.10.2008 ob 15:22 | #
nagajivka:ves čas življenja se trudim in učim, pa dostikrat me strah premaga, vedno sprašujem se zakaj živim, in zmeraj najde se mi kdo, ki mi pomaga. Močno želim si sonca v srcu, ki naj zasije mi v rano jutro.
27.10.2008 ob 16:00 | #
bin:imaš kar prav ko praviš, da sanje zrcalo so našega življenja. Pa vseeno ne zdi se mi ravno prav, da tako močno zapisana je pot v snu za konec vsega in še več trpljenja. Ni prav! Pa naj zgodi se kar se mora. Sam dobro vem, da sanje dostikrat so nočna mora. Ko mine noč in pride dan, zavem se svoje sreče. Živim pa ne od sanj. Živim, ker me življenje hoče.
27.10.2008 ob 16:14 | #
drmagnum,
ja, grozno je, ko človek sanja sredi belega dne in ga tlači mora.
Drži se in preženi grde sanje z lepimi mislimi, polnimi veselja in smeha…, le tako se jih lahko znebiš
27.10.2008 ob 19:04 | #
vlatka:vse se znajde v teh nočnih sanjah, vse je na kupu in vse beži, čez dan pa iščem smeh in radost, in razmišljam da je najbolje zame, da noč kar prebedim.
28.10.2008 ob 16:20 | #
drMagnum: tole je pa dobro napisano. Mi je všeč…
28.10.2008 ob 17:14 | #
mikimiška:hvala za pohvalo, vsaj tako mi bo še nekaj nasmeška za zvečer ostalo.
28.10.2008 ob 17:38 | #
drmagnum,
a veš, da včasih mislim enako?
28.10.2008 ob 22:06 | #
Pisanje pesmi na temo sanj….neskončna pesem. Sanje se prepletajo z življenjem, ves čas so zakoreninjene v resničnosti in tako se poigravajo z nami, ko nam tolikokrat servirajo naše strahove. Pa ravno, ko bi si človek rad oddahnil. Jaz ponavadi kar vstanem in malo gledam televizijo, da preusmerim tok misli. Mi dostikrat pomaga.
29.10.2008 ob 18:20 | #
Dragi DR Magnum…. tvoje sanje so bile odraz vseh strahov, ki smo jih preživljali skupaj…. Zelo lepa zgodba se je na žalost končala danes ob 14.45….. Za vedno je s tega sveta odšla prekrasna oseba, katera je ljubila cel svet bolj kot sebe…. Upam, da ji angelčki namenijo prekrasno večno življenje, prav takšnega kot si tudi zasluži…… Držte se vsi skupaj…. Majči ti pa počivaj v miru in se srečava na najlepšem oblaku…..
Andrej
29.10.2008 ob 20:52 | #
Drmagnum, verjetno si vedel globoko v sebi in sanje so te poskušale pripraviti… človek ni vseveden, gotovo je nekaj česar ne poznamo in to je več od minevanja. Verjemi. In tam smo na varnem.
30.10.2008 ob 08:13 | #