Moj obroč

V enem izmed nakupovalnih središč, sem opazil v njihovem vrtnem kotičku odlično izdelan terarij.

V njem so bili postavljeni dobro izdelani umetni detajli okolja, ki mi je dajal vtis, da je večina posameznih rastlin in postvaljenih stebrov iz naravnega okolja pa so bili iz plastike ali umetne smole.

Voda in peščena podlaga sta pričarala okolje v katerem naj bi se dobro počutili tudi plazilci. Trije po meter veliki krokodili so en poleg drugega dajali občutek, da so pravi. Pa sem strmel v njih skoraj pet minut. Iskal vse mogoče podrobnosti in kakršne koli znake življenja v njih in me niso prepričali. Tako kot je bilo izvirno plastično okolje so tudi ti trije krokodili pri meni vzbudili sum, da so plastični.

Moja radovednost mi ni dala miru. Čez čas, ko sva z Neno obšla ves vrtni center in našla za najine začimbe v lončku ustrezen podstavek, sem se vrnil k terariju. Hodil sem okrog teh treh krokodilov in opazoval, kako dobri ponaredki so.

Odličen ponaredek sem si mislil. Tudi prodajalka, ki sem jo povprašal, kaj jim dajejo za hrano, ni bila prepričljiva. Omenil sem ji da meni izgledajo prav plastični.

In tako je tudi ostalo. Prepričan sem bil, ker ni bilo nobenega znaka življenja v njih, da so odličen ponaredek.

Pa sem skoraj onemel, ko je eden od njih premaknil glavo za trenutek in spet obstal kot okamenel.

Še ko sem odhajal iz centra se nisem mogel načuditi, kako je uspelo tem trem krokodilom, da so v vsem tem vrvežu in za njih ne ravno naravnem okolju uspeli ohraniti svoj mir in se niso zmenili za nobenega od nas obiskovalcev.

Povsem negibne in brez znakov življenja jih imam še sedaj v mislih pred sabo.