Moj obroč

Kategorije

Strani

Ta trenutek na mojem obroču

web counter

 

Marec 2008
P T S Č P S N
« Feb   Apr »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

Arhiv

Sedaj ima pa res vse.

30.03.2008

Z leti si človek pridobi posamezne dobrine in na starost ne potrebuje več kaj posebnega. Večinoma so to mali gospodinjski aparati. Pripomočki pač, ki starejšim olajšajo delo pri pripravi hrane. Seveda če so jo glede na starost še zmožni sami pripraviti.

Ravno tako se najde vrsta ostalih drobnih stvari, ki starejšemu človeku pomenijo del spomina na leta, ko so bili deležni različnih daril, ki so jim omogočili, da so šli v korak s časom in tehniko.

 

Največji problem je kaj starejšim kupiti za njihov rojstni dan? Saj že vse imajo. Ne potrebujejo nekaj od materialnih dobrin. Preje toplo besedo in pa pomoč, ki je na stara leta dostikrat starejšemu potrebna.

 

Pa se spomnim obdobja, ko sva z Neno iskala darilo za mojo mamo. Na koncu sva se odločila, da ji bova podarila prenosni telefon.

Ko sem jo spraševal, kaj bi ji kupila je tako kot zmeraj dejala, da ničesar več ne potrebuje. Ima skoraj vse, razen letala ne.

 

No pa ga je dobila. Tako na hitro sem ga izdelal iz kartona. Vanj smo ji zložili prenosni telefon. Še danes vidim njen presenečen obraz, ko je opazovala dvokrilca. Sedaj ima pa res vse.

  • Share/Bookmark
 

10 komentarjev »

  1. 1danica 1danica pravi

    Dobra je ta! Ampak letala nisi res prav na hitro zložil, kaj? Si se kar precej potrudil, se mi zdi. Domiselno! :wink:

    30.03.2008 ob 06:42 | #

  2. drmagnum drmagnum pravi

    1 danica; Ker sem se pred leti ukvarjal z modelarstvom, mi ga je kaj hitro uspelo spraviti skupaj. V dveh dneh je bil narejen. Še Nena mi je pomagala. Se spomnim, da ni bilo veliko časa, kako narediti podvozje in kolesa. Nena mi je dala idejo, da sem iz dveh zamaškov od soka rešil problem. Pa še odlično je izpadlo.

    30.03.2008 ob 06:54 | #

  3. mica mica pravi

    ja…to,. da imamo “vse”, si pač največkrat le domišljamo. Za RD je fajn, da kupimo nekaj takega, kar si- zaradi skromnosti ali pomanjaknja denarja- v običajnem vsakdanu ne moremo privoščiti. Na primer: nekomu, ki se je ravno dobro vselil v novo hišo (takrat pa si suh kot cerkvena miš) smo zbrali denar (več nas je bilo) za “poglihanje” kupov zemlje okoli hiše in ureditev prepotrebnega vrta. Seveda smo ga predtem, skozi celo leto, počasi otipavali, kje kaj želi imeti. lahko si zamišljaš njegov obraz, ko je “sprejemal” svoje darilo. :-) največkrat združujemo prispevke za tovrstna presenečenja. eno kolegico, ki bi si srčno rada najedla mandarin, smo poslali v dolino neretve za en teden, neko drugo, ki si je želela 2okusiti” zdravo kmečko življenje, pa na kmete- za par dni- da je pomagala pri spravilu otave in drugih pridelkov. In pri tem krepko delala, ampak- tako si je želela, bogjipomagaj :-)

    Moje (naše) geslo je: bolj ko je darilo šokantno in žleht, bolje se darovalci počutimo :-)

    30.03.2008 ob 09:17 | #

  4. drmagnum drmagnum pravi

    mica: mi smo našemu prijatelju tudi pripravili nekaj podobnega. Ko je sam betoniral temeljne stebričke za ograjo okoli hiše, smo mu mi za njegovega Abraham kupili ves les, da je ograjo lahko dokončno postavil. Se mi zdi, da so takšna presenečenja najboljša.

    30.03.2008 ob 22:43 | #

  5. zdravje pravi

    Fino si se tole domislil, se jedarilo pripeljalo kar z letalom :razz: Ja, zares, se pridružujem Mici: bolj je darilo žleht in šokantno, ……

    31.03.2008 ob 08:36 | #

  6. drmagnum drmagnum pravi

    zdravje:največ šteje, če je darilo, del nas in ga ni možno vzeti kar iz trgovske police. To lahko naredijo vsi. Izvirnost je zmeraj imela “ceno” in veselje za slavljenca.

    31.03.2008 ob 08:55 | #

  7. vlatka vlatka pravi

    drmagnum,

    v resnici ljudje rabimo vse kaj drugega, kot ljudje mislijo. Pa si ne upamo reči. Zaradi lastne skromnosti. In da ne bi koga oškodovali preveč.

    In seveda je odvisno, koliko smo “močni”, da lahko izpolnemo željo.

    Si pa bil izviren pri svojem darilu :)

    31.03.2008 ob 21:09 | #

  8. vlatka - sem, ker želim biti, in kar želim biti. » Blog Archive » Rojstni dan pravi

    [...] drmagnum me je spomnil na leta mojega otroštva. [...]

    31.03.2008 ob 22:11 | #

  9. ana od srca pravi

    Drmagnum! Tole sem napisala pri Vlatki, pa kopiram še k tebi:

    “Dobro darilo razveseli in ne obremeni! Ni vezano na to, kaj se spodobi, temveč na to, kar bo razveselilo, res razveselilo vsaj dva: darovalca in obdarovanca.

    Tole, kar se v mestih pogosto dogaja, med otroki, je prava groza.

    Poznam staro gospo, ki je po vsakem darilu ob poroki ali rojstnih dneh ali pač kakšnih velikih praznikih, tekla v trgovino in vse poiskala, da je potem v taki vrednosti tudi sama kupila darilo “nazaj”. Nekako sem jo razumela, počasi pa jasno ugotovila, da so taka darila potem ena sama bremena.”

    Tvoje darilo je orisrčno, zelo, zelo … Moja tašča nikoli nič ne potrebuje.

    Vse dobro! :-)

    1.04.2008 ob 09:08 | #

  10. ana od srca pravi

    Spet mi je popapalo komentar, sem pa pri Vlatki že pisala o rojstnem dnevu in darilih. http://vlatka.blog.siol.net/2008/03/31/rojstni-dan/

    Moja tašča nikoli nič en potrebuje … Včasih sem se sekirala, zdaj me pa nič ne moti, saj nesti eno rožo, ki je pa je vedno vesela, je še najlažje!

    Tvoje darilo je krasno in zelo domiselno. Vidi se, da znaš prisluhniti!

    Vse dobro!

    1.04.2008 ob 09:12 | #

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL