Majčin dnevnik- Katera že po vrsti?
Tudi mene je malo zmedlo. Pa sem hitro iz zapisov ugotovil, da smo danes bili že petič na Onkološkem, kjer je Maja prestala svojo peto kemoterapijo.
Jutro je bilo sončno in sveže. Posamezne zaplate snega in sončno obsijani zasneženi hribi okoli nas so vplivali, da smo tudi z malo humorja pridrveli na oddelek. Tam se je za nekaj časa ustavil čas. Dobiva podatke, da bo potrebno počakati, da pripravijo vse te pripravke. V sobi kar nekaj znanih obrazov. Med njimi tudi gospa, ki je že bila z Majo na eni od terapij in znanka, ki jo poznamo že kar nekaj let.
Tako je Maja ostala v družbi čakajočih, jaz pa sem jo mahnil na sprehod.
http://video.google.com/videoplay?docid=-270919068605446783
Ljubljanski grad je bila moja točka. Sonce in pa izredno svež zrak sta mi pomagala, da sem se prijetno sprostil in našel samega sebe v mislih, pa ves čas želel Maji, da tudi današnji dan mine dobro. Za njo in zame.
Vrnil sem se k Maji okoli enajste. Vsa zaspana mi je povedala, da jo je obiskala sestra Andreja. Sestra, ki je že meni v času mojega zdravljenja vlivala pogum in me vzpodbujala pri mojih prizadevanjih, da se poberem.
Še en sprehod za približno eno uro je bil potreben, da sem dočakal konec Majine kemoterapije.
Gospa iz Velenja, ki je zjutraj mislila da sem mož od Maje me je vprašala, če sem kaj zameril. Da bi zameril? Saj je bil to kompliment. Na ta račun pa smo se kar dobro nasmejali.
Zate je bil že kompliment, ne pa za Majo, če sem prav uganil, da ti je hčerka.
Ne bi bil rad v tvoji koži (pa tudi v njeni ne), čeprav je vse več primerov uspešne terapije. Stiskam pesti za Majo.
27.03.2008 ob 12:29 | #
kako sonce spremeni razpoloženje. Tudi jaz upam, da se že stabilizira to vreme. Da nas končno neha jeziti. Maji pa, da se že čimprej konča, tole matranje in da se resnično lahko posveti, okrevanju.
Vso srečo na tvojo stran.
27.03.2008 ob 12:45 | #
Le pogumno naprej, tako ti Maja, kot tudi ti Drmagnum
V mislih vama pošiljam pozitvno energijo za premagovanje vajinih ovir 
Objemček obema junakoma!
27.03.2008 ob 14:55 | #
Samo tako naprej. optimizem in moč duha je več kot pol zdravlja. Vso srečo vama želim.
27.03.2008 ob 14:57 | #
pa si prinesel kaj soncnih zarkov tudi maji?
27.03.2008 ob 18:11 | #
waw kakšn lep vreme je na fotkah
aja drgač pa čimprj nj se pozdrav, velik sreče!
27.03.2008 ob 18:12 | #
Lepi prizori. Želim vam vsem še veliko prav takšnih in čim prej.
28.03.2008 ob 01:16 | #
Ena slika mi je tako znana
, ko sem se tam poročila. Vse pofotkala, potem ugotovila, da nisem imela filma v aparatu.
Še najbolj zanimivo je bilo to, da mi tega fotoaparat prej ni počel.
Iz tega sledi: da je že fotoaparat vedel, da zakon ne bo trajal.
Želim pa Maji in tebi, da bo vse v redu. Saj bo, le brez panike.
V ljubezni je moč, ki zdravi.
28.03.2008 ob 22:01 | #
mijau: ja. zame kompliment. Za Majo pa?! Z Majo praviva, da greva samo naprej.
IZMAVRICESTKANA: Tudi mi vsi tako težko čakamo čas, ko bi se malo oddahnili in pozabili na vse, kar nas sedaj ogroža.
Čivka: Čutiva, kako prehaja vsa ta velika želja med naju. Trudiva se in korak za korakom iščeva poti, kjer naju bolezen ponovno ne dohiti.
refolo: Hvala ti. Vsega imava po malem. Upava, da bova zmogla.
bamboo: prinesel! Seveda. Sonce sije za oba. Dobre volje nama pa tudi ne manjka.
28.03.2008 ob 22:34 | #
Blaž:To je bil dan, ko me je sonce dobesedno zvabilo na grad. Prihodnjič, bom s sabo vzel Majo. Samo da konča te kemoterapije.
fittipaldi:Hvala. Takrat ko nam je malce težje, prav pridejo takšni posnetki. Že pogled na njih mi daje upanje, da bo še veliko takih sončnih dni.
Vlatka: marsikaj se zgodi z razlogom. Važno je, da so ti ostali spomini. Ljubezen pa nas združuje. Za to sem prepričan, da bova z Majo zmogla. Vsemu temu je potrebno priti do konca. Potem pa naprej v novo življenje.
28.03.2008 ob 22:41 | #
Lep sprehod si naredil, krasno, še malo, pa bosta šla skupaj z Majo tjale na grad. Držita se, oba!
29.03.2008 ob 19:23 | #