Moj obroč

Spomini me vlečejo v obdobja, ko sem bil kot trinajstletni deček skupaj z mojimi v Saturnuškem počitniškem domu v Kranjski gori. (beri naprej…)

Majina psička Loti v teh dneh.

Ko pokajo razni “atomski udari” in “gromovne kocke”, je zanjo najbolje da se skrije pod blazine.

Z Neno sva odšla na sprehod po praznično okrašenem mestu. Na osrednjim delu okrog Tromostovja se je trlo mladih, ki so se ob zvokih glasne glasbe pozibavali in prepevali. (beri naprej…)

Na primeru menjalne pogodbe za družino Strojan. (beri naprej…)

To praznično obdobje do prehoda v Novo leto moramo na nek način preživeti. Poslušam in opazujem ljudi okoli sebe. Nekateri ne vidijo v tem obdobju nič posebnega. Noč kot vsaka druga. (beri naprej…)

Že kar nekaj dni mislim kako bi poimenoval mesece v letu po vzoru zadnjega v letu:

-veseli december (beri naprej…)

Dostikrat mi je v mislih, kakšno srečo smo imeli, da se nam niso v celoti podrli načrti, ki smo jih načrtovali. Tudi še tako slab razplet, dostikrat sreča obrne v svojo stran. (beri naprej…)

Ko sem te dni ves prezebel ” pohajal po mestu” sem opazoval predel, kjer so si prezebli meščani pogrevali svojo dušo in izrekali iskrene misli med sabo. Nekateri so si roke greli s toplimi kozarci kuhanega vina. (beri naprej…)

Jaz pa postavljam mozaike,

zbiram kamne raznolike.

Vedno iščem tisto pravo,

samo da je črno ali plavo.

Vsak dan vidne so sledi,

tam kjer kamnov zdaj še ni.

Vse te velike še praznine,

čas poišče prave te oblike.

Vsem želim res kamne raznolike,

naj vam čas pokloni prave vse oblike.

In sreče za iskanje novih,

za mozaike v letu novem.