Še sedaj sta objeta v steklenem kozarcu in pod mojo kontrolo izžarevata simboliko sporočila .
Totem mojega spomina. Izdelal sem si ga iz posameznih delov, ki so mi pred štirimi leti pomagali , da sem se izkopal iz različnih stanj, v katere me je vsak dan “pehala”misel na bolezen. Ohišje je nastalo povsem spontano. Okrasje ročne poslikave je naredila moja hčerka Petra. Seveda čisto iz drugih namenov. V obdobju njenega ustvarjanja so takrat nastale zanimive poslikave kozarcev, ki jih je poklonila svojim znancem in prijateljem. Temu kozarcu je po nesrečnem naključju odpadel spodnji del in tako postal neuporaben. Shranil sem ga.
Želel sem na nek način shraniti v ta steklen prostor elemente, ki so postali del mojega prepričanja, da se v njih skriva neizmerna energija, ki me bo obvarovala težkih preizkušenj in mi pomagala, da se izvlečem iz nenehnih nočnih mor. Rakovica, ki sem jo našel ob prvem sprehodu ob morski obali Simonovega zaliva, čudežni vzorci, ki jih je naredila narava v posušenih cvetovih in pa slika mojih kegljev kjer je predstavljeno vse moje trpljenje mi je bilo za osnovo, da sem sestavil vsebino. Dodal sem ji samo trak, ki sem ga dobil ob sprejemu na Otorinolaringološko kliniko. Še danes me spremlja ta moja sestava, ki me je obvarovala, vsaj čutim tako, vsega, kar preprosto tako na enkrat nisem mogel preseči. Veliko mi pomeni tudi ta simbolika. Rak in pa moja bolezen sta postala eno. Še sedaj sta objeta v steklenem kozarcu in pod mojo kontrolo izžarevata simboliko sporočila vse je mogoče in ima svojo moč. Najmočnejša pa je misel po ohranitvi.
wow. všeč sta mi tvoja izvirnost in unikatnost. pred kratkim sem tudi jaz imela željo narediti svojega, a preprosto ni bilo dovolj ‘dobroh’ elementov, ki bi jih vključila. Očitno sem še premlada… je pa to nekaj najlepšega, kar lahko podariš samemu sebi.
30.10.2007 ob 16:25 | #
tako kot je gabi rekla: unikatno in zelo odlicno.tvoje stvaritve me vedno fascinirajo…
ps: kaj mogoce ves iz kaksne mase lahko naredis tisti zele, ki je v nekaerih sveckah?!? bi sama sprobala, pa ne vem kako…
30.10.2007 ob 16:29 | #
In ta rak naj kar lepo ostane konzumiran v tem kozarcu, tam je najlepši
30.10.2007 ob 17:42 | #
gaвı;Priznati moram, da se mora nekaj zgoditi. Ko se “prelomi” in v svojih čustvih zaznamo praznino, hitro najdemo elemente, ki bodo to našo praznino nadomestili. Mladost tukaj ne igra nobene vloge. Čustva in želja po novem, pa te navdajo z idejami, ki jih lahko tako kot okrasne kroglice nanizaš na sukanc za novo okrasno ogrlico, ustvariš novo in tebi nepozabno stvaritev.
30.10.2007 ob 18:54 | #
bamboo; ne vem če veš. Občutiš pa lahko, da si vsega kar te fascinira pri meni sposobna ustvariti za se tudi sama.
30.10.2007 ob 18:55 | #
Aischa; verjemi, da me je v mojih mislih, že dostikrat navdala želja, da ga vrnem tja kjer sem ga dobil. Obenem pa mu ne dovolim, da bi me zapustil Tako na varnem in v prijaznem okolju ne bo nikjer in nikoli.
30.10.2007 ob 18:58 | #
drmagnum:kar imej ga zaprtega v kozarcu,tam ne more škodit.
30.10.2007 ob 19:39 | #
ne, ne, ne, ne vem ce sva se prou razumela…nisem se zasledila(mogocepa imas to na svojem blogu), da bi rada sama naredila sveco, ki ima žele, notri pa bi dala skoljke in ostale stvari…za to zmes ne vem kako se jo naredi.
30.10.2007 ob 19:45 | #
30.10.2007 ob 21:52 | #
Naj kar ostaneta objeta in pod steklom za vekomaj ….:wink:
31.10.2007 ob 00:08 | #
bamboo;obstaja prozoren žele. Poizkusi povprašati v prodajalnah s svečami.
31.10.2007 ob 06:24 | #
kamper;Ga bom pustil v kozarcu. Morda mu je pa tako prav.
31.10.2007 ob 06:25 | #
inaaa;v nas je neka želja po o čuvanju drobnih spominov, ki nam veliko pomenijo. Mojih je strah, da nam bo čez čas vsa ta shranjena zbirka spravila ob prostor v katerem živimo. Mi je pa tako kakor tebi dostikrat težko karkoli od teh stvari vreči proč.
31.10.2007 ob 06:30 | #
Bravo. Vse je v kozarcu. Kar spravljaj noter svoje črne misli in vso ostalo navlako, ki se pod kozarcem pretvori v pozitivno energijo.
Čestitke. Bravo, še enkrat, tako se dela.
31.10.2007 ob 12:52 | #
vlatka;
31.10.2007 ob 13:45 | #
drmagnum,
31.10.2007 ob 21:26 | #