Kegljev dom
Rezbarijo sem ustvaril v letih, ko je bil moj edini stric še živ. Ta kos(krajnik) hrastovega ploha je ostal od edinega ploha, ki ga je moja mama dobila od svojega brata zastonj. Vse ostalo, ker je bil bolj “radodarne sorte” je ostalo pri njemu doma. Bil sem priča, ko ga je prosila za les. Potrebovali smo ga za prage, ko smo v stanovanju menjali vrata. Na vse načine se je želel izgovoriti, da takšnega lesa nima. Pa sem ga počasi jaz pripravil do tega, da se je zmehčal. Saj je vedel, da sem dostikrat bil na njihovem podu in tudi prelagal plohe, ki so se na tem podu sušili. Edini ploh, ki ga je dal svoji sestri smo morali na konce razžagati pri njemu. Ostal pa je ta krajnik. Kar nekaj let so ga prekladali po podu. Prišel je čas, ko je beseda ponovno nanesla na ta ploh in pa prage. Povedal sem mu, da bom ta konec ploha vzel jaz. Vem da sem bil osovražen od rojstva in manj vreden zaradi tega ker sem bil “pankrt” pa sem zmogel in mu povedal, da bom iz tega konca iz rezbaril spomin na obdobje, ki se zame nebi smelo več ponoviti. Odnesel sem ga in sedaj že nekaj let stoji (še na pol iz rezbarjen in čaka, da ga bom dokončno preoblikoval. Kegljev dom sem dal ime tej moji hrastovi skulpturi. Simbolika keglja me navdaja z bolečino in občutkom, da so me v otroštvi v vseh okoljih lahko mlatili in zaničevali. Pa za to ni nihče odgovarjal. Danes pa me spominja na čase, ko v svojem zavetju, tako kot moja skulptura čakam na čas, ko bo moje življenje in energija v meni preko mojih rok dokončno izoblikovala rezbarijo, ki je po svoje tudi mene zaznamovala.
Si pa spreten z oblikovanjem. Poskusi kaj večjega
27.09.2007 ob 15:06 | #
Super. Nisem vedela, da ti je bilizu tudi ta zvrst umetnosti. Čeprav logično, slikar, rezbar, mogoče celo kipar
Počasi spoznavam doktor magnuma in njegovo umetniško dušo.
Lepo bodi!
27.09.2007 ob 16:02 | #
Perko;za to je potrebno imeti več prostora. Tega pa žal nimam.Miniaturne olastike so tudi zanimive.
VILINČEK; Hvala za tvoj obisk. Se mi zgodi, da pozabim nase, takrat pa pridejo vse moje stvaritve na dan. Nekaj jih imam shranjenih doma, večino pa sem poklonil. Kakšna je sedaj njihova usoda ne vem. Sem pa prepričan, da bo še kaj, kar bom ustvaril. Tako za dušo.
27.09.2007 ob 18:01 | #
O tvojih sposobnostih več ne dvomim,me pa zanima ali je tvoj stric Škot ali Gorenjec.
27.09.2007 ob 18:47 | #
kamper:Škoti bi se lahko od njega še kaj naučili. Ko je šel pod rušo je mislil da bo vse vzel s sabo.
27.09.2007 ob 19:58 | #
tvoja ustvarjalnost nima meja, kar je edino prav.se ze veselim nadaljnih umetnij, ki jih bos objavil
27.09.2007 ob 21:39 | #
bamboo;kako si prijazna. Veš, da se bo še kaj objavilo od vse teh mojih ustvarjalnosti. Če bi ti razlagal, kaj vse sem že počel, mi morda ne bi verjela. Obstajajo pa še nekateri dokazi, kjer sem se poskušal v vseh zvrsteh likovnega udejstvovanja. Najbolj sem bil pa ponosen, ko sem bil sprejet za člana Društva likovnih samorastnikov. Žal pa se v naslednjih letih nisem toliko vključeval v vrste, katerih sem član. Upam pa da z leti tudi to pride bolj na površje.
28.09.2007 ob 09:32 | #
Zakaj dokončevati že končano? Zakaj popravljati že popravljeno? Zaradi preteklih izkušenj si postal to, kar si danes: prekrasen svetilnik marsikomu! Samo to šteje in nič drugega!
28.09.2007 ob 22:33 | #
čivka:Ideja ni slaba. Jo bom pa zares pustil. Pa naj takšna ostane. Tale tvoja “Svetilnik sredi razburkanega morja” mi pa dostikrat pride na misel. Hvala za take vzpodbude in pohvale.
29.09.2007 ob 11:45 | #
Če te pa “štimam”
Kolikor sem videla po fotki pa mislim, da je tvoja rezbarija taka, kot je, čisto vredi 
29.09.2007 ob 12:51 | #