Moj obroč

Kategorije

Strani

Ta trenutek na mojem obroču

web counter

 

September 2007
P T S Č P S N
« Avg   Okt »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

Arhiv

Kako pomembni smo eni drugim?

25.09.2007

Dostikrat imam priliko videti, kako samozavestno nekateri posamezniki razlagajo svojo pomembnost v poslu, ki ga opravljajo. So tudi posamezniki, ki so pripravljeni narediti kar strokovno analizo, kaj vse zmorejo in česa so drugi nesposobni. Najde pa se dosti tudi takšnih, ki trdijo da brez njih marsikaj ne bi obstajalo. Zdi se mi, da so to vse po svoje zgrešene predstave. Kako pomembni smo eni drugim se pokaže v določenih trenutkih, ko nemočno strmimo v različna razdejanja, ki jih pustijo za nami naravne nesreče. Še bolj pa ob iskanju možnosti, da s skupnimi močmi premagamo in omilimo te posledice naravnih nesreč.

Takšnih katastrof smo deležni tudi v svojem zasebnem življenju. Malo jih poznam, ki bi priznali kako potrebni smo poštenega odnosa in razumevanja med dvema partnerjema. Tudi zavedamo se ne, kako pomemben je korekten in odkrit odnos med partnerji v našem poslu. Še bolj pa v odnosu do svojih sodelavcev in prijatelje. Če jih seveda imamo. Dostikrat imamo občutek, da bi bili še bolj uspešni, če teh nebi bilo. Pa ne bo držalo. Brez njih bi nam bilo še težje. Samo ne zavedamo se tega. Vse do trenutka, ko nas zaradi lastnih napak zapustijo prijatelji, sodelavci, družina in še kdo, ki jih zaradi svojih “pomembnosti” preprosto nismo opazili.

  • Share/Bookmark
 

10 komentarjev »

  1. CallM pravi

    Ma ga ti serješ.

    25.09.2007 ob 22:42 | #

  2. CallM pravi

    Ne, prav imaš. Saj boksar bi bil sam sebi odveč.

    25.09.2007 ob 22:42 | #

  3. drmagnum drmagnum pravi

    CallM;tvoj komentar je tvoj odnos do sebe:lol::lol::evil:

    25.09.2007 ob 22:59 | #

  4. kamper kamper pravi

    Pomemben,ker mu je nekdo pri koritu prodal dober posel,ker mu je drugi pri koritu preskrbel kredite,pomemben ker zna izcediti iz delavcev kar največ za najmanjšo mezdo,ker ima prijatelje na položajih s katerimi se mora družiti in ga bodo zapustili prvič,ko ne bodo dobili podkupnine ne opazi da je sam,da se mu žena jaha naokoli in ga bo zapustila prvič,ko zlata kartica ne bo več prijela,ostalo mu bo pa pobral sin narkoman pzablja da je življenje BUMERANG.

    26.09.2007 ob 00:02 | #

  5. widra wanda pravi

    “Malo jih poznam, ki bi priznali kako potrebni smo poštenega odnosa in razumevanja”, pa tudi korektnost, odkritnost … se popolnoma strinjam. Včasih pa se tega tudi zavedamo, celo priznavamo, pa se nam zazdi, da druga stran premalo anredi v tej smeri in potem tudi samo (na žalost) obupamo nad čim pristnejšim in furamo odnose kakršne imamo pač dalje – do naslednjega dežja, do naslednje ujme. (ampak polj jazst ne morem iz svoje kože in še vedno naivno verjamem, da se vseeno da)

    26.09.2007 ob 11:30 | #

  6. drmagnum drmagnum pravi

    kamper:imaš prav, res se vse vrača. :mad:

    widra wanda:hvala za tvoje mnenje. Tudi jaz sem eden tistih, ki naivno upam, da ni že vse povozila bitka z a položaj in denar.

    26.09.2007 ob 15:32 | #

  7. katarina pravi

    mah .. ne vem če to ravno za vse drži. pred letom dni sem nehala komuncirat (no ,v bistvu komuniciram s tišino) z mamo in očetom in se imam še po letu dni super. ju sploh ne pogrešam.

    26.09.2007 ob 15:41 | #

  8. drmagnum drmagnum pravi

    katarina:Sam imam nekaj izkušenj. Morda ne drži za vse. Velja pa da smo pomembni eni drugim. Sam to občutim v odnosu žene in mojih otrok. Mama me je pa že dostikrat razočarala.

    26.09.2007 ob 15:48 | #

  9. katarina katarina pravi

    jaz pa zelo močno dleam na tem, da čustveno nisme odvisna ali navezana na nikogar. seveda sem zdaj navezana na otroka, vendar ugotavljam, da je naaš veza vedno bolj … nekako nevidna. .. nečutna … neobremenjujoča.

    26.09.2007 ob 20:07 | #

  10. bin pravi

    Nepopravljivi naivnež sem, kot sta se že widra wanda in ti drmagnum opisala. Vendar se vse pogosteje sprašujem, kaj pravzaprav pomeni “me je razočaral(a)”? So bila moja pričakovanja prevelika, ali je bil njegov (njen) odziv neustrezen? Kakšno pravico imam, pričakovati od svojega bližnjega, ki je svobodno, samostojno bitje, dejanja, ki bi bila meni všeč? Zelo sem vesel, kadar se to zgodi, nisem pa prepričan v pravico do žalosti, obupa ali razočaranja, kadar se ne zgodi. Sem jaz res vedno sposoben ugajati svojim bližnjim? Celo vsem naenkrat? Nedvomno ne! Česar sam ne zmorem, pa ne upam zahtevati od drugih.

    26.09.2007 ob 23:10 | #

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL