Moj preblisk – zdravje
Če ga imamo ne vemo za njegovo ceno. Ko ga pa izgubimo bi pa zanj dali celo premoženje. Vendar zdravje nima cene.
Objavil drmagnum, zapisano pod Moj preblisk | Komentarji (11)
Kategorije
Strani
Ta trenutek na mojem obroču
Arhiv
Vsi obiskovalci
Zadnji komentarji
- Petra na Pogosta težava žensk-Hallux valgus.
- Majda na Pogosta težava žensk-Hallux valgus.
- marjun na Pogosta težava žensk-Hallux valgus.
- Majda na Pogosta težava žensk-Hallux valgus.
- marjun na Pogosta težava žensk-Hallux valgus.
Tako pač je. Ko smo bolani vedno pomislimo na to kaj vse bi dali da bi ozdraveli. Če smo pa zdravi pa nikdar ne pomslimo kako je to fajn ker nismo bolani.
3.07.2007 ob 23:11 | #
Ponavadi se zares prepozno zavedamo kakšno bogastvo imamo zdravi ljudje. Občudoval sem Indijce, imeli so kratke hlače umazano raztrgano srajco, seveda večina od njih so bili bosi, pa vendar veseli in vedno nasmejani
.
4.07.2007 ob 07:19 | #
Vedno je tako; ko nekaj izgubimo se šele dejansko zavemo vrednosti, kaj smo imeli. Zakaj pa je tako razmišljanje v naših glavah… no, tega pa še ne vem. Mogoče je to samo igra življenja in mi je ne znamo igrati
4.07.2007 ob 10:43 | #
naj vas presenetim,
sama se ga zavedam, a ga morda tudi jaz nisem znala najbolj ceniti. Zato ga cenim iz dne v dan vse bolj
4.07.2007 ob 11:45 | #
Ko sem bila še mlada in pametna, sem si mislila, da pretiravajo z voščili: “Zdravja, če bo to, bo vse!” Mislila sem si: “Predvsem duševno zdravje, če je to, je vse …” Zdaj sem pa “stara” in veliko manj pametna, želim si videti lepe hčerine izvide – in potem bom rekla: Tudi z duševnim zdravjem bo vse v redu!
4.07.2007 ob 12:44 | #
Čivka: Tudi sam sem se vprašal če je to igra življenja. Dostikrat nam ne uspe preprečiti naključja, ki nam prinesejo več slabega kakor dobrega. Res, da potrebujemo oboje, bi nam bilo pa lahko bolj prizaneseno. ana:če bomo poskušali v tej naši igri odločilno poseči v stvarni tok dogodkov se lahko zgodi prelomni trenutek, ko bo večina dobrih svari na naši strani. vlatka: za te že vem, da se v tem najbolje znajdeš. Pa vseeno, kaj vse se nam mora še dogoditi, da bomo spregledali in razumeli. Nič ne pride brez vzroka. GRiSON: O Indijcih poznam nekaj njihovih življenjskih modrosti. Bo pa držalo, da si ravno Indijci večino stvari povezanih z zdravjem razlagajo po svoje. Za to jim je pa lažje in radi imajo svoje življenje. Prelc: zanimiva misel. Spomnil si me na ljudi, ko so mi rekli:”blagor tebi, sedaj pa ti ne bo potrebno v službo!”. Nobeden ne misli na kakovost življenja. Večina že na samem začetku razmišljajo o upokojitvi. Kaj pa potem? Živeti je potrebno!
4.07.2007 ob 15:43 | #
“ana:če bomo poskušali v tej naši igri odločilno poseči v stvarni tok dogodkov se lahko zgodi prelomni trenutek, ko bo večina dobrih svari na naši strani.” Drmagnum, to si pa tako lepo napisal!!!! (Sem že mislila, če smem sploh posalati tako zateženo misel …, pa si izpeljal tako lepooooo! Hvala!
4.07.2007 ob 15:56 | #
Ja, na žalost je res tako. V resnici pa je zdravje najpomembnejša stvar. Če nimaš zdravja, ni ostalo nič vredno.
5.07.2007 ob 09:45 | #
Prelc pravi: Kaj bi vse dali, ko smo bolani, da bi ozdraveli.
Podobno je razmišljal Cigan Mika, ko se je peljal ponoči z vozom domov in ga je dobila nevihta. Treskale so strele okrog njega in v stiski se je obrnil k nebu in se zaobljubil, da bo, če se živ vrne domov, prodal konja in za ves denar kupil sveč za cerkev.
Drugi dan je, živ, suh in varen doma začel razmišljati o svoji zaobljubi. Žal mu je bilo dati toliko denarja za sveče, ni pa vedel, če si lahko privošči, da zaobljube ne izpolni.
V soboto se je odpravil na sejem s konjem, v košari pa je imel tudi živega petelina. Na ves glas je začel prodajati svojega konja, za katerega hoče le en evro. Kupcev je naenkrat polno okrog njega. Ampak Mika ima en pogoj. Kdor hoče kupiti konja, mora vzeti zraven še petelina. Na vprašanje, koliko pa stane petelin, pa Mika odgovarja: tritisoč evrov.
5.07.2007 ob 11:02 | #
to mi je povedala ena stranka–>Ko si mlad,daš zdravje za denar,ko si star pa denar za zdravje,in mislim da po večini ima kar prav
5.07.2007 ob 12:51 | #
Včasih za naše “učenje” o vrednosti zdravja plačajo naši bližnji. Ko je za rakom, za katerega smo izvedeli po tem, ko so ji ga odkrili na maternici, umrla moja tašča, sem končno resno vzela letni ginekološki pregled. Pred tem sem nanj raje pozabljala in se naročala šele na 3 leta. Ko so možu odkrili tumor na možganih, smo šele začeli vsi v družini resneje gledati na vrednost življenja in zdravja. Tako je to.
10.07.2007 ob 18:06 | #