Moj obroč

Kategorije

Strani

Ta trenutek na mojem obroču

web counter

 

Junij 2007
P T S Č P S N
« Maj   Jul »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930  

Arhiv

Pismo matere-Pravkar mineva 14 dni od mnogo prerane smrti najine prvorojenke Darje

1.06.2007

Objavljam pismo, ki sem ga prejel po elektronski pošti od svojega zeta Andreja. Pomagal bi rad svojcem predvsem pa staršem, da imajo možnost tudi na mojem blogu izpovedati svoje mnenje o dogodku, ki se je zgodil pred 14 dnevi v postojnski bolnišnici. Upam, da bodo zdravniki v tem času posredovali rezultate in ugotovitve, zakaj je mlada mamica Andreja umrla. S tem, bi odpravili dvom o sedaj možnih napakah , ki so navedene v tem pismu.

Pismo objavljam v celoti.

Pravkar mineva 14 dni od mnogo prerane smrti najine prvorojenke Darje, ki je morala umreti – najbrž zaradi malomarnosti postojnskih zdravnikov. Mogoče tudi zaradi krute usode. Pa vendar rada bi pojasnila stvari ki mnogim niso prikazane takšne ko so v resnici. Poskušala bom biti zelo izčrpna in natančna. Najina hči Darja je REDNO hodila na preglede in datum poroda je bil zapisan 24.4. Vedno je bilo vse v redu. Tudi njeni izračuni so bili 24.4. Ko je prišla 24.4 . v Postojno na pregled ki je bil boleč ji je zdravnik rekel da so se verjetno zmotili v datumu in so je poslali domov. Naročena je bila na naslednji datum nekako čez 3 dni. To se je ponavljalo vse do 7. maja. Vmes pa ji je ena od zdravnic rekla da je mogoče res rok le štiri dni pozneje torej 28.aprila. 7.maja so je obdržali v porodnišnici in je čakala če se bo kaj samo sprožilo, pa se ni. V Torek 8.5. ob 11h je dobila prvo svečko za pospešitev odpiranja. Ker to ni pomagalo popolnoma nič je ob 23h dobila še eno. Zjutraj 9.5. ni bilo še nobenega uspeha in me je moja hči poklicala. Rekla je da ji svečke niso pomagale in da gre v porodno, kjer bo dobila umetne popadke. Ura pa je bila 6:45 zjutraj. Mirno smo čakali vse tja do 14. ure popoldan. Potem pa nas je skrbelo in se slišimo z njenim fantom ki nam na kratko pove, da gre zelo počasi in da je kar hudo. Uboga hči se ni odpirala. Zvečer po težkem popoldnevu ob pol desetih zvečer pokličem v porodnišnico in prosim gospo, da ji naj naredijo CR če ne more rodit. Pa me potolaži da pravijo da bo kmalu. No, ko je bila ura 22:20 končno veselje. Mali Žan se je rodil. Torej od 8h pa do 22h je 14 ur. Zjutraj, ko sem govorila s hčerko, mi je povedala, da se je po desetih urah hudih bolečin odprla le 3 prste in se je že izgubljala, so jima svetovali da je boljše da dobi epiduralno (porod brez bolečin), kakor pa da naredijo CR. Potem pa je trajalo ąe skoraj 5 ur. Okrog 20h je imela popadke na vsako minuto. Otroku so se že videli lasje, ker se je ustavil v medenici. Ob 22h pa je sledil vakuumski porod. 10.5. smo se za pol ure odpravili k njej na obisk. Hvala bogu da smo ąli, kajti takrat smo jo zadnjič videli živo in veselo presrečno. Zvečer okrog 23h nas poklice žalosten očka in pove,da je Darja umrla. Takoj sem pomislila, da je imela notranje krvavitve in ko smo prišli v porodnišnico, nas je sprejela dr. Alenka Pleško Mlakar – direktorica bolnišnice v Postojni. Takoj sem ji povedala svoje mnenje, v katerega sem bila skoraj popolnoma prepričana: “Zanjo niste dovolj poskrbeli in je izkrvavela.” Ona pa mi je zatrjevala, da ni izkrvavela, je pa možnost da je bil strdek. In nam pove, da je ob 19:15 poklicala po zvoncu in tožila po hudih bolečinah v zgornjem delu trebuha. Odpeljali so je na intenzivno naredili ultrazvok, vendar niso opazili da bi krvavela. Ponovila je, da je verjetno bil strdek, kaj pa je v resnici pa bo pokazala obdukcija. Dodala je še: “Saj ste jo videli popoldne in je bila čisto v redu, kar je znak da ni izkrvavela.” Dr. Kristan, ki je prvi nudil prvo pomoč in naredil ultrazvok, naju ni tisto noč želel videti. Ko so prišli izvidi z obdukcije je pisalo da ji je počila arterija in je bila žila napeta 2×2cm. Naslednji dan, ko smo se pogovarjali z g. direktorico, je povedala tako: “Jaz nisem pomislila na notranjo krvavitev, mislila sem le na zunanjo, in mi je žal, da sem sploh kaj rekla.” Jaz pa se vprašam ali si po taki izjavi še upa imeti licenco doktorja. Potem je še dejala, da niso naredili ultrazvoka celega trebuha, ampak samo spodnji del. Po vprašanju zakaj ne, pa je rekla: “Veste, tudi če bi, nismo usposobljeni tega prepoznati. Tudi če bi videli tekočino v trebuhu ne bi vedeli za kaj gre.” Ljubi bog, kakšni zdravniki pa potem so. 22. maja pa je mož dobil na telefon dr. Kristana, ki ji je naredil ultrazvok. Najprej ga je vprašal, če je kaj narobe. Pa kaj ni smrt mlade matere dovolj narobe??? Potem pa je trdil, da je naredil cel ultrazvok in da ni nič videl. Rekel je, da je krvavela počasi. Direktorica pa je nama rekla, da je izkrvavela v minuti. Potem pa še žalostna izjava dr. Kristana: “Tudi, če bi kaj opazili, nismo usposobljeni zašiti žile in bi jo morali odpeljati v LJ.” Zopet se vprašam ali je to normalen odgovor in ali je danes prevoz v LJ sploh lahko vprašljiv??? Povem lahko to, da je dr. Kristan priznal, da se nista nič dogovorila z direktorico in sta govorila vsak po svoje. Mi vsi žalujoči pa menimo tako: To mora priti v javnost, ker ne razumem da se v bolnici ne more nuditi niti prave prve pomoči. Mislim, da kader ni dovolj usposobljen, ali pa je malomaren in najbolje, da matere ne greste več rojevat tja. Dodala bi ąe to: Ko smo po dveh urah hčerkine smrti videli, da je čisto bela, jezik je imela bledo rumen in bila je popolnoma hladna in trda, mi je normalen razum rekel, da je izkrvavela, direktorica pa je bila še vedno prepričana, da ni. Ne vem, kakšen poklic potem imata ona in dr. Kristan. Z žalostjo v srcu vam povem, da mi je zelo žal, da je morala hči umreti zato, ker ni bilo vse postorjeno. Niti poskusili ji niso dati transfuzije,pa čeprav vsi v družini darujemo kri in tudi sama jo je darovala. Draga hči in sestra, počivaj v miru! Tvoji domači

PROSIM, POŠLJITE TO SPOROČILO VSEM, KI JIM JE MAR, KAJ SE DOGAJA V ZDRAVSTVU, ŠE POSEBEJ PA VSEM BODOČIM MAMICAM!!!

Hvala!

  • Share/Bookmark
 

17 komentarjev »

  1. ditka pravi

    Sožalje vsem. Žalostno je,da v dobi tehnike mlade mamice po nepotrebnem umirajo. Pred dvemi leti sem ležala v tej bolnišnici po operaciji. Moram priznati, da so bile med. sestre izredno prijazne. Vse je bilo v redu. Zadnjo noč pa so proti jutro pripeljali v sobo mlado nosečnico, nosečo cca sedem mesecev. Krvavela je in bolel jo je trebuh. Komaj se je spravila v posteljo. Sestra ji je dala nekakšno šumečo tableto in ji rekla naj počaka, da pride druga izmena. Nekaj časa je ležala, potem je mukoma odšla na stranišče. Prišla je nazaj in stokala.Ker sem imela podobne izkušnje pri prvem porodu, sem jo vprašala ,če zelo krvavi. Pritrdila je, dva vložka nista zadrževala krvi. Rekla sem ji, naj takoj pokliče sestro. Pozvonila je sestri. Ta je prišla in jo nahrulila, naj leži v postelji. Nisem mogla biti tiho in sem sestri rekla, naj vendar nekaj ukrenejo, ker jim lahko ženska izkrvavi ali ostane brez otroka.Prišla je še ena med.sestra in šele potem so jo na vozičku odpeljali. Kaj bi se zgodilo, če bi ta ženska ležala v postelji, kakor so ji naročili? Upam, da so tej mamici rešili otroka in njo samo. Ostal mi je pa zelo slab spomin na to bolnišnico.

    1.06.2007 ob 07:14 | #

  2. tinekr pravi

    Porodi so danes prevelika rutina, v tem je po moje finta, da se dogajajo kixi, ki stanejo življenja. Iskreno sožalje.

    1.06.2007 ob 08:30 | #

  3. ana pravi

    Predvsem individualne izkušnje so tiste, ki nam zelo zelo oblikujejo mnenje, občutke … Pred dnevi sem na teh straneh brala o tem, kako sta Drmagnum in njegova hčerka ravno pravi čas bila na nekem mestu, ob železniški progi …

    Tako je bila Ditka ravno pravi čas v tisti sobi …

    Tudi jaz imam nekaj takih izkušenj, zapisala bom eno iz ljubljanske porodnišnice. V sobi smo bile tri mame po carskem rezu. vse smo imele otroke na intenzivni. Ena od teh mam je bila diabetičarka. Dokler je ta mama vedela, da ne more domov zaradi otročka, je imela stabilen sladkor, ko pa je kazalo, da bo otrok zdaj zdaj za domov, se je njen sladkor začel dvigati in spuščati. Vse bolj je bila prestrašena, da še ne bo mogla domov. Potem je neko noč mene prebudilo nekakšno butanje. Soseda je tako butala v potelji, da je mene kar vrglo pokonci. Klicala sem sestro. Prišla je in rekla, da je ta mama potrebna psihiatra. Jaz sem pa rekla, naj ji najprej vzamejo kri, da preverijo krvni sladkor. Na srečo so me poslušali, bila je skoraj na ničli s sladkorjem. Potrebna je bila glukoze in ne psihiatra! Še zdaj me strese ob spominu, da bi ta mama skoraj umrla. Tako pa je šla drugi dan domov, ko so ugotovili, da ji bo dom bolj pomagal kot bi ji bolnišnica.

    Zelo zelo želim, da bi vsi ljudje skušali v polni meri izpolniti svoje dolžnosti, videti tudi s srcem …

    1.06.2007 ob 10:28 | #

  4. vanja pravi

    dr magnum-me prosim kontaktiraš na moj mail vanjagac@yahoo.com. O tem primeru bi rada naredila prispevek.

    1.06.2007 ob 11:28 | #

  5. vlatka vlatka pravi

    Kruto, kruto, kruto. Nimam besed.

    1.06.2007 ob 11:31 | #

  6. VILINČEK pravi

    Se sploh ne čudim, očitno je danes tako narejen svet oz. že od nekdaj… preživiš ali ne preživiš. Prepušečen sam sebi. Življenje je borba. Moje sožalje… močno me je stisnilo pri srcu. Če lahko kaj spremenimo? Ne vem? Iskati krivca? Kje? Kje začeti…

    Vilinček!

    1.06.2007 ob 13:18 | #

  7. vvooodnarka vvooodnarka pravi

    Drmagnum,

    Tebi in vsem ožjim moje sožalje. Nekaj spontanih splavov sem imela zaradi neprave pomoči zdravnikov.. bila se kos papirja.. dvojčka sta mi lažala počes tako, da sem letala od zdravnika do zdravnika, da sem podpisala, da mi naredijo carski rez, ker bi drugače.. z ritko… da ne govorim govorim kaj se bi lahko vse zgodilo. Poslušala sem svoji intuicijo, ki me je gnala, ki me je vodila, da sem se borila zase in še ne rojena otroka.

    1.06.2007 ob 14:54 | #

  8. ana pravi

    vvoodnarka, moji dvojčici tudi … niso se mogli zediniti, ali je glavična ali medenična vstava. Zdravnik je rekel, da tipa trtico, babica, da nos. Potem so privlekli UZ, babica je imela prav. Dvojčici sta pa itak telovadili in se nista še nameravali roditi. Potem (vmes je bilo še veliko ur) sta bili rojeni s carskim. Z Apgarjem 2. 2 točki od možnih 10. Imeli smo z eno tri tedne, z drugo šest tednov bolnišnice. Obe na kisiku, ena stalno tri tedne. Eno sem prvič pestovala, staro 2 tedna, drugo staro 25 dni! Sicer pa: prvič sem ju videla, ko sta bili stari pet dni, po rojstvu so ju takoj premestili … Mene pa šele kasneje. Kup komplikacij. Morje občutkov, da bi bilo morda vse dobro, ko bi ju dobila v naročje …

    In preden sem do teh dveh punc “prišla”, so me zapustili trije otroci v prvih treh mesecih nosečnosti …

    Otroci so nam res podarjeni … Posojeni … Neizmeren dar … Hudo mi je za vse, ki jih kljub veliki želji nimajo …

    1.06.2007 ob 18:04 | #

  9. vvooodnarka vvooodnarka pravi

    Ne zatiskajte si ušes pred intuicijo in kaj vam govori srce.. vodilo vas bo.

    1.06.2007 ob 18:25 | #

  10. čivka čivka pravi

    Žalostno, da se take stvari sploh dogajajo v tako razviti medicini in šolani stroki, ki naj bi jo imeli pri nas…

    2.06.2007 ob 13:35 | #

  11. vvooodnarka vvooodnarka pravi

    Čivka,

    Razvita medicina lahko tudi ogrozi, če ni pravo osebje… oboje-zdaj vidim, da cel kup ne deluje kot bi moralo..

    4.06.2007 ob 16:18 | #

  12. vanja pravi

    Pred kratkim sem bila v bolnišnici na neki preiskavi-s svojo dojenčico. Dvakrat so ji morali vzeti blato in kri, ker se je nekaj zamešalo pri testih. Potem so mi domov poslali izvide, ki so bili napačni (kar sem ugotovila, ker je bila porodna teža in vse drugo napisano narobe pod imenom moje hčerke)- očitno so jih pomešali z nekom drugim. Da ne govorim, da je nekaj druga mama tri dni hodila s s vojo deset mesečno hčerko v bolnico, tam čakala cel dan, da bi dobila neke kožne teste. Vsak dan so ji rekli, joj oprostite danes nismo mogli, potem je pa končno napočil dan za test, pa sestre, ki jih opravlja ni bilo nikjer najti. Očitno, da v pediatrični kliniki vlada ena velika zmešnjava in če bi bila mati resno bolnega otroka bi me bilo na smrt strah….ker nihče ni za nič odgovoren in je veliko nekompetentnih ali pa preobremenjenih zdravnikov in sester……..

    6.06.2007 ob 08:03 | #

  13. drmagnum drmagnum pravi

    vanja: organiziranost in pa vodenje bolnice je v rokah ljudi, ki se morda ne zavedajo svoje velike odgovornosti. Dostikrat je ta odgovornost na delu osebja, ki pa samo poskuša vsak dan iz sebe iztisniti vse kar zmorejo in znajo, da bi rešile oz. pomagale porodnicam. Ostali pa morda premalo odgovorno opravijo svoje poslanstvo, za kar so želeli študirati in v svojem življenju početi. Tudi zdravnik je samo poklic, žal pa se premalo zavedajo da je v ospredju najprej človek in njegovo življenje.

    6.06.2007 ob 08:34 | #

  14. ana pravi

    Kot dijakinja srednje medicinske (zdaj zdravstvene) šole sem imela več čudovitih profesorjev, predvsem medicinskih sester, ki so nam z vso ljubeznijo kazale pot … Posebno se rada spominjam tiste, ki je s svetim spoštovanjem govorila o bolnikih. pri njej smo obravnavali vse kodekse etike, ki so veljali takrat v Jugoslaviji za nas. Tudi Hipokratovo prisego. “Spoštoval bom življenje …” Odnos do bolnika je stvar srca. Poleg prijaznosti potrebujemo pa seveda še strokovnost.

    6.06.2007 ob 09:04 | #

  15. milena pravi

    Svojcem izrekam globoko sožalje. Glede smrti mlade mamice pa gre po mojem za nedopustno površnost pri poporodni obravnavi porodnice, ki bi po tako težkem porodu morala biti pod nenehnim nadzorom zdravstvenega osebja. Žalostno je, da zdravniki in osebje niso prepoznali notranje krvavitve. Opisala bo primer moje male psičke (maltežanke), ki je neke januarske sobote zjutrej postala čudno bleda in apatična. Veterinarka je prepoznala notranjo krvavitev in z ultrazvokom diagnosticirala tumor v trebuščku. Veterinar – direktor klinike pa mi je natančno opisal vse bolezenske znake, ki so se dogajali pred tem. Vetrinar dobro oprazuje saj žival pač ne more govoriti. Lep pozdrav!

    7.06.2007 ob 11:07 | #

  16. vvooodnarka vvooodnarka pravi

    Že ob samem prihodu v bolnišnico si odvisen na katerega boš naletel (bila sem obravnavana kot list papirja na viziti nič drugače ni ob sprejemu zopet list papirja.. kot po tekočem traku), saj vem, da se vsi po svoje trudijo, da imajo velikokrat nemogoče turnuse, da so tako kot mi vsi utrujeni po napornem dnevu, a kljub vsemu je nekako kdo te bo sprejel, kakšen ima pristop, da tudi njegova strokovnost je pomembna celo v prvi vrsti.

    7.06.2007 ob 14:15 | #

  17. Tyto Alba pravi

    Tudi v ptujski bolnišnici se dogajajo podobne stvari. Sosedin otrok je umrl ker zdravniki niso nič naredili ko je imela popadke, se jim je zdelo, da je prehitro… Nevem, očitno je v Sloveniji veliko zdravnikov, ki niso usposobljeni za svoj poklic. Če že gledam, kdo od mojih sošolcev gre študirat medicino…nekaterim res ne bi hotela priti v roke. Dr magnum, iskreno sožalje…

    10.06.2007 ob 15:22 | #

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL