Moj obroč

Kaj vse se mora še zgoditi, da bomo opazili sebe in se začeli ceniti. To se mi je zapisalo, ko sem bil pred težko odločitvijo. Kako ponovno zaživeti in ohraniti del sebe, ki je še ostal po mojem zdravljenju.

Po štirih letih zdravljenja pa vidim, da se je zgodilo marsikaj. Praviloma se je življene vrnilo v utečeno kolesje.V obroču svojih hotenj in spoznanj po moji bolezni pa ostajam sam s svojimi spomini in spoznanji, ki bi jih včasih rad delil z vsemi.

V času zdravljenja se pokažejo slabe strani, ki pa imajo vsaka zase svojo težo. Največkrat v neznanih odgovorih, kaj se dogaja in pa kaj bo jutri. In tako vedno znova in znova.

Vendar nikdar po že znanih ustaljenih vzorcih mnogih ki so zdržali takšne posege. Tako vsakomur ostane samo svoj zapis težav, skrbi, posledic. Za ceno preživeti življenje za naprej in pozabiti večino za nazaj.
Kaj je dobro? Se sprašujemo. Vse kar ni slabo. Vsa ta energija, ki se preko sporočil pretaka v moj dom je odraz, da je dobro ker ste z mano in z mojimi. Imeti svoje prijatelje, ki ti stojijo ob strani pomeni biti močan in pripravljen na nove preizkušnje, če se ti v življenju postavljajo ob rob.

Tako se krepimo vsi. Željo in moč po ohranitvi pa je težko zlomiti. Če ne bom zmogel prvič bom pa drugič, tretjič in tako do konca.